Sibirski plin, namenjen porabnikom v Evropi, včeraj sicer še ni stekel po ukrajinskih plinovodih, a je deseti dan plinske vojne kljub temu prinesel veliko olajšanje. Rusija je namreč podpisala sporazum o mandatu misije mednarodnih opazovalcev. Ko bo to storila še Ukrajina – to naj bi se sodeč po izjavah iz Kijeva zgodilo v najkrajšem času –, bodo dokončno odstranjene ovire za odprtje plinskih pipic.
Češki premier Mirek Topolanek je pred odhodom na posredniško misijo v Kijev in Moskvo izjavil, da se ne bo vrnil domov, dokler sprti strani ne podpišeta sporazuma o mednarodni opazovalni misiji. Njegova odločenost je obrodila sadove, kar bo češkemu predsedovanju EU brez dvoma precej dvignilo rating. Verjetno je bil prav zaradi tega Topolanek po štiriurnih pogajanjih z ruskim premierom Vladimirjem Putinom včeraj precej dobro razpoložen. »Podpišimo, potem pa nemudoma v Kijev, kjer bomo podobno prosili tudi ukrajinsko stran,« se je zdel neustavljiv.
»Takoj ko bo vzpostavljen mehanizem za nadzor nad pretokom plina, bomo pošiljke obnovili. Če bo Ukrajina spet kradla plin, namenjen Evropi, jih bomo takoj spet ustavili,« je Putin povedal po srečanju v svoji rezidenci Novo Ogarjovo v predmestju Moskve. S to izjavo je po eni strani pomiril 18 evropskih držav, ki čutijo motnje v dobavah »modre energije«, po drugi pa ohranil pritisk na oblast v Kijevu.
Topolanek je bil že na srečanju s Putinom prepričan, da bo po ruskem podpisu po hitrem postopku dobil še ukrajinskega. Za to je imel dobre razloge; že v petek ponoči je načelno soglasje o tem dobil od predsednika Viktorja Juščenka in premierke Julije Timošenko. Oba sta ostro zanikala ruske navedbe o krajah plina, kar je bil v zadnjem času tudi eden njunih redkih enotnih nastopov. »Ukrajina ne krade plina in takšne navedbe so napačne. S tem nas hočejo poniževati. Po drugi strani tako po mojem ne diskreditirajo samo Ukrajine, ampak tudi Rusijo,« se je razburjal Juščenko, na katerega se je Rusija zadnje dni spravila z vsemi topovi.
V Ukrajino je v petek že prispela predhodnica evropske opazovalne misije, in sicer osem tehničnih delavcev. V celotni misiji bo 18 opazovalcev, ki bodo nadzirali pretok ruskega plina v Evropo. Kje natančno bodo nameščeni, še ni jasno. Najteže je bilo doseči soglasje o prihodu ruskih opazovalcev v Ukrajino in ukrajinskih v Rusijo, saj je za Moskvo in Kijev to politično najbolj občutljivo vprašanje.
In če se je Evropi včeraj s srca odvalil kamen, to za Ukrajino nikakor ne velja. Glede cen plina, transportnih tarif in dolga sta namreč Kijev in Moskva enako vsaksebi, kot sta bila zadnji dan lanskega leta. Več na 2. strani.