Moskva – Večmesečnih ugibanj je konec. Na predsedniških volitvah marca prihodnje leto se bo za še en predsedniški mandat potegoval premier Vladimir Putin, in ne predsednik Dmitrij Medvedjev, ki naj bi po slovesu iz Kremlja prevzel funkcije predsednika vlade. Teoretično je mogoče, da bi Putin na oblasti ostal vse do leta 2024, saj ruska ustava omogoča dva zaporedna predsedniška mandata; mandat po spremembah ustave ne traja več štiri, ampak šest let....
Moskva – Večmesečnih ugibanj je konec. Na predsedniških volitvah marca prihodnje leto se bo za še en predsedniški mandat potegoval premier Vladimir Putin, in ne predsednik Dmitrij Medvedjev, ki naj bi po slovesu iz Kremlja prevzel funkcije predsednika vlade. Teoretično je mogoče, da bi Putin na oblasti ostal vse do leta 2024, saj ruska ustava omogoča dva zaporedna predsedniška mandata; mandat po spremembah ustave ne traja več štiri, ampak šest let. Če bo Putin dobil še dva mandata, ki bi se končala, ko bo star 72 let, se bo v zgodovino zapisal kot voditelj z najdaljšim stažem po sovjetskem diktatorju Josipu Visarionoviču Stalinu.
Na napoved Putinove vrnitve se je kot prva tuja državnica odzvala nemška kanclerka Angela Merkel in prek svojega tiskovnega predstavnika sporočila, da bo Nemčija ohranjala tesne odnose z Rusijo, ne glede na to, kdo bo bodoči predsednik. S podobnim sporočilom so se oglasili tudi v Beli hiši: da bodo v vsakem primeru nadaljevali ponovni zagon v ameriško-ruskih odnosih, ki sta ga začela Medvedjev in ameriški predsednik Barack Obama, čigar ponovna izvolitev je negotova. »S predsednikom Medvedjevom smo imeli zelo aktivne delovne odnose, vendar je Vladimir Putin ves ta čas opravljal naloge predsednika vlade. O tem, kdo bo ruski predsednik, lahko odloča samo ruski narod,« je izjavil tiskovni predstavnik Bele hiše Tommy Vietor.