Po zgledu zahodnih kolegov tudi ruski lingvisti, akademiki in drugi ljubitelji jezika vsako leto staknejo glave in izbirajo rusko besedo leta. Jezikovno tekmovanje ni samo izjemen pokazatelj duha čas, ampak še en dokaz več, da se Rusija v marsičem – tako dobrem kot slabem – rada zgleduje po Zahodu. Po drugi strani največja država na svetu za številne aktualne izzive najde celo boljše odgovore.

Tako v Nemčiji kot Rusiji so za besedo preteklega leta izbrali – begunci. Nemčija je lani sprejela 1,1 milijona prosilcev za azil, v letošnjem letu pa jih je začela zavračati. Evropska politika odprtih vrat se je začela podirati kot hišica iz kart.

Rusija je od začetka vojne na vzhodu Ukrajine sprejela več kot milijon beguncev iz Donbasa, od katerih jih je večji del ostal v Rusiji. Po podatkih Zvezne migracijske službe jih je 114 tisoč sodelovalo v vladnem programu preselitve, v katerega sodita tudi materialna pomoč in poenostavljeni postopek za pridobivanje ruskega državljanstva. Večina od njih si je nov dom ustvarila v Sibiriji, od koder že več let prihajajo vesti o neugodni demografski situaciji. Namestili so jih celo v krajih, kot sta Magadan in Kolima, kjer so nekoč stali najstrašnejši sovjetski gulagi, kar je med nasprotniki Kremlja sprožilo ostre kritike.

Če bežiš pred vojno, potem prav izbirčen pač nisi. Zato se begunci iz Ukrajine v Sibiriji dobro počutijo. »Ko so ljudje izvedeli, od kod smo prišli, so nam takoj priskočili na pomoč. Vsi so zelo prijazni,« je za Guardian na svojem novem domu v Magadanu povedala Tatjana Kurlajeva, ki je iz ukrajinskega Komsomolska zbežala avgusta 2014.

V nasprotju z ruskim programom internega priseljevanja je Evropska unija izbrala politiko vračanja, ograj in prelaganja odgovornosti, da o zbirokratiziranih postopkih podeljevanja azila sploh ne govorimo.

Po podatkih Združenih narodov je bila Rusija leta 2014 celo država z najvišjim številom vloženih prošenj za azil. Več kot 271 tisoč so jih vložili Ukrajinci, kar 90 odstotkom pa so azil v Rusiji tudi odobrili. Velika Britanija, Francija, Poljska in Finska, ki na prvo žogo delujejo precej bolj tolerantne države, so prošnjo za azil denimo odobrile samo 10 odstotkom beguncev iz Ukrajine, Združene države, Kanada in Nemčija pa so pozitivno rešile med 35 in 65 odstotki njihovih prošenj.

Leta 2014 so Ukrajinci vložili kar petino od skupaj 1,47 milijona prošenj za azil, lani pa je Ukrajino na tem mestu prehitela Sirija, od koder je zbežalo 4.602.203 milijonov ljudi. Čeprav jih je v evropske države pribežal samo manjši delež, je Evropska unija ne glede na to pogrnila na celi črti. Tako kot se je EU najprej sprenevedala glede beguncev iz Ukrajine, se zdaj spreneveda glede beguncev z Bližnjega vzhoda.

Če sklepamo na podlagi odnosa do beguncev, potem ima Rusija brez dvoma bolj zdrave temelje. Tudi zato, ker brez obotavljanja sprejema sirske begunce, ki jim jih kar na kolesih vračajo norveške oblasti.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber