V Belorusiji bodo jutri zaznamovali dan neodvisnosti, ki ga v nasprotju z drugimi nekdanjimi sovjetskimi republikami ne praznujejo na dan razglasitve neodvisnosti od Sovjetske zveze, ampak na dan osvoboditve Minska izpod nemške okupacije. Večina od deset milijonov prebivalcev nima razlogov za praznovanje. Ob 20. obletnici samostojnosti se spopadajo z doslej najhujšo gospodarsko krizo. Vrednost beloruskega rublja je strmoglavila, gospodarska proizvodnja je skoraj zastala, na obzorju je hiperinflacija. Nevzdržne življenjske razmere so spodbudile proteste, ki niso videti tako kot podobne akcije v drugih državah....
V Belorusiji bodo jutri zaznamovali dan neodvisnosti, ki ga v nasprotju z drugimi nekdanjimi sovjetskimi republikami ne praznujejo na dan razglasitve neodvisnosti od Sovjetske zveze, ampak na dan osvoboditve Minska izpod nemške okupacije. Večina od deset milijonov prebivalcev nima razlogov za praznovanje. Ob 20. obletnici samostojnosti se spopadajo z doslej najhujšo gospodarsko krizo. Vrednost beloruskega rublja je strmoglavila, gospodarska proizvodnja je skoraj zastala, na obzorju je hiperinflacija.
Nevzdržne življenjske razmere so spodbudile proteste, ki niso videti tako kot podobne akcije v drugih državah. Zaradi represivne narave beloruskega režima, ki vse od spornih predsedniških volitev konec lanskega leta neusmiljeno preganja nasprotnike, na njih ni slišati gesel in videti transparentov. Ljudje preprosto molčijo, ploskajo in z nogami udarjajo ob tla. »Vem samo to: če v družbi obstaja konflikt med oblastjo in umetnikom, potem družba ni svobodna. Mene je oblast poskušala ubiti,« je stopnjo represije v prazničnem komentarju opisal znani beloruski pesnik, pisatelj in predsedniški kandidat Vladimir Nekljajev. Beloruske varnostne sile so ga na povolilno noč brutalno preteple in za pol leta posadile v zapor.
Povolilne represije so ljudem nagnale strah v kosti, ki iz dneva v dan bolj kopni. Nezadovoljstvo sicer še ni doseglo vrelišča, zato jutrišnje demonstracije pod geslom Lukašenka bomo strmoglavili z oblasti skoraj gotovo ne bodo prinesle želenega rezultata. Zaradi pomoči, ki so jo Evropska unija in Združene države Amerike obljubile opoziciji, ki je na krilih ljudske vstaje vendarle strnila svoje vrste, ter ukrepov proti predstavnikom beloruskega režima pat položaj ne more trajati v nedogled.
Čeprav »zadnji diktator v Evropi«, kot ga je označila nekdanja ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, resda ravna, kot da je bog, ne bo vladal večno, zato pri Financial Timesu Mednarodni denarni sklad pozivajo, naj Belorusiji vendarle nameni finančno pomoč. Potrebuje jo zaradi nesmotrnega povečanja proračunske porabe pred volitvami, s čimer je Lukašenko kupoval volilne glasove. Njihova logika je, da se bo popolnoma izolirana Belorusija v nasprotnem primeru tako gospodarsko kot geostrateško naslonila na Rusijo, s čimer bodo v vodo padla dolgoročna prizadevanja zahoda za svobodno in demokratično Belorusijo.
Stvari se že razvijajo v tej smeri in Rusija se pogajanja o nakupu še 50-odstotnega deleža beloruskega upravljavca plinovodov Beltransgaz in tovarne kalijevega klorida Belaruskali, ki bi po združitvi z ruskim Uralkalijem obvladoval kar 42-odstotni delež svetovnega trga kalijevega klorida. K privatizaciji ruska stran sili na vse mogoče načine, denimo tako, da je sosedi zaradi dolga nehala pošiljati električno energijo, na ruskih državnih televizijskih postajah pa predvajajo oddaje, v katerih spodbujajo opozicijske proteste in se norčujejo na Lukašenkov račun.
Beloruski dan neodvisnosti kaj lahko postane dan odvisnosti in mednarodna skupnost bi morala najti način za preprečitev takšnega scenarija. Finančna pomoč Evropske unije v zameno za izpustitev vseh političnih zapornikov, kar je poljski zunanji minister Radek Sikorski predlagal med nedavnim srečanjem s predstavniki beloruske opozicije, in predlogi o ukrepih proti tistim evropskim poslovnežem, ki Lukašenku omogočajo, da ostaja na oblasti, se zdijo korak v pravo smer.