Moskva – Letošnja pomlad je v ruski prestolnici še posebno živahna in ustvarjalna. Prejšnji konec tedna so nezadovoljstvo s tretjim Putinovim mandatom s protestnim pohodom izrazili sodobni ruski pisatelji in 10.000 njihovih somišljenikov, ta vikend pa so se podali na ulice še vizualni umetniki.
V Moskvi je najprej gostoval knjižni sejem na prostem, v soboto pa so dobili še galerijo sodobne umetnosti na svežem zraku. Kakih 20 sodobnih ruskih umetnikov je v eni roki nosilo grablje, v drugi pa svoje najbolj provokativno umetniško delo. Daleč največ pozornosti je bil deležen veliki črni pianino na kolesih, zaradi katerega se je morala pisana druščina umakniti s ceste na pločnik, saj je policija od mladega pianista zahtevala predložitev vozniškega dovoljenja.
»Umetniki imajo priložnost vizualno izraziti svoje nezadovoljstvo z današnjim dogajanjem,« je namen akcije predstavil organizator performansa Jurij Samodurov, nekdanji direktor muzeja Andreja Saharova, ki je prišel navzkriž z oblastjo že med odmevnima razstavama Prepovedana umetnost in Previdno, religija! Zaradi omenjenih razstav je Ruska pravoslavna cerkev proti njemu vložila tožbo zaradi spodbujanja sovražnega govora, netenja verskega sovraštva in žaljenja verskih čustev.
»Oblast me je pozvala, naj skrajšam protestni pohod, a sem zahtevo zavrnil,« je Samodurov razkril, da tudi tokrat ni šlo vse gladko, pa čeprav umetniškega pohoda v izogib nevšečnostim niti enkrat ni označil za politični protest. Po ruski zakonodaji je namreč za vse politične akcije potrebno vnaprejšnje dovoljenje mestnih oblasti.
Same umetnine pa niso puščale dvoma o tem, kdo je navdihnil umetniško delo. Na ogled so bili portret mladega Putina, Rdeči trg, ki ga namesto Leninovega mavzoleja krasi mavzolej aktualnega predsednika, posteljni okvir z bodečo žico namesto vzmetnice in tank iz belega kartona, s katerim so se mladi umetniki bržkone odzvali na zadnjo potezo, s katero je Putin za osebnega odposlanca na Uralu imenoval preprostega delavca iz tovarne tankov Igorja Holmanskega.
Povolilni populizem in represije
Delovodja iz vojaške tovarne Uralvagonzavod se je usidral v predsednikovo srce, ko je po množičnih opozicijskih protestih decembra lani javno prisegel, da ga je pripravljen osebno obvarovati pred protestniki. »Če jim ne bo kos policija, sem se skupaj z mojimi fanti pripravljen zavzeti za našo stabilnost,« je zatrdil med štiri ure in pol dolgim Putinovim pogovorom z državljani. »Mislim, da bo to prava služba za vas. Vse življenje ste delali v tovarni in veste, kako živijo preprosti ljudje. Zdaj boste lahko uspešno zagovarjali njihove interese,« ga je predsednik nagradil za lojalnost.
Poleg populističnih ukrepov se oblast na nov val protestov odziva tudi z represivnimi ukrepi. Vse vidnejše opozicijske politike so zaradi nespoštovanja policijskih ukazov obsodili na 15-dnevne zaporne kazni, njihove somišljenike pa preganjajo s trga na trg, zato so njihove »okupacijske akcije« bolj kratkega diha. Peruti jim nameravajo pristriči tudi z novim zakonom, po katerem bi kazni za sodelovanje na nedovoljenih akcijah s 125 evrov zvišali na kar 25.000 evrov, ruska duma pa naj bi ga po hitrem postopku potrdila že danes.
Oblast razmišlja tudi o posebnem parku za politične shode, nekakšnem moskovskem Hyde Parku. »Treba je najti spodoben kraj, kakršnega imajo naši evropski partnerji v Hyde Parku. Tam bo lahko vsakdo svobodno povedal svoje mnenje o kateri koli temi, mediji pa ga bodo predstavili vsem državljanom Ruske federacije,« je Putin predlagal, ko je bil še predsedniški kandidat. Opozicija ne dvomi, da bi se na koncu vse skupaj izrodilo v kremeljsko propagando, pravno podlago za nasprotovanje »opozicijskemu getu« pa so našli v 31. členu ruske ustave, ki govori o svobodi shajanja in združevanja.