Protiruska propaganda bo v navezi z Natom in farsično preiskovalno druščino zakuhala še kakšno dezinformacijo. Nova se je zgodila pravkar. Nizozemsko tožilstvo je objavilo, da so preiskovalci med razbitinami našli ostanke neznanega projektila, protiruska propaganda pa je, še preden je bila opravljena kakršna koli analiza, zaključila, da gre za 'ruski' Buk.
Dogodek, ki je pognal v tek novo hladno vojno v Evropi ni bilo dejstvo ruske priključitve Krima. Zadostovala je šele sestrelitev malezijskega potniškega letala z oznako MH 17.
Večinoma ruski Krim, ki ga je Ukrajini leta 1954 podaril sovjetski voditelj Hruščov, se je po nasilnem državnem udaru v Kijevu, na miroljuben način priključil nazaj k Rusiji. Ameriški geostrateški načrt, da s Krima - prek marionetne oblasti v Kijevu - deložira rusko sredozemsko floto in na ta način kastrira rusko vojno mornarico, je klavrno propadel. Krim je še danes glavna zamera zahoda proti Rusiji. Ker pa ogromna večina tamkaj živečih prebivalcev očitno noče živeti v Ukrajini, je bil Krim premalo za javno histerijo na zahodu, ki bi priskrbela naboj za začetek nove hladne vojne. Potreben je bil dogodek, ki bi ustvaril ognjemet protiruskih čustev.
Kot naročeno je z neba nad vzhodno Ukrajino stmoglavil malezijski Boeing 777. Umrlo je 298 potnikov in članov posadke.
Zahodni mediji in politiki so, še preden se je nad razbitinami nesrečnega letala polegel ogenj in razkadil dim, v propagandni ofenzivi doslej še nevidene jakosti, Rusijo obtožili, da je kriva za sestrelitev. Šele potem se je začelo vojskovanje z drugimi sredstvi, kar so gospodarske sankcije zahoda proti Rusiji.
Napadi na Rusijo so se nadaljevali z dezinformacijami zahodne propadande. Temeljile so na zapisih z družbenih omrežij, podtaknjenih ali odtujenih delih razbitin MH 17, lažnih zaključkih na podlagi dvomljivih fotografij… Vse po vrsti so bile razkrinkane.
Za najlepšo ilustracijo poskusov zavajanja je poskrbel bojda neodvisni bloger po imenu Bellingcat, ki se je z dezinformacijami in potvarjanjem proslavil že ob dogodku kemičnega napada v Siriji, ko je zanj okrivil sekularno sirsko oblast. Takrat je sleparstvo njegovih metod razgalil sloviti MIT (Massachusetts Institute of Technology). Angleški bloger se je v primeru MH 17 najprej osmešil z lažnimi obtožbami o ponarejenih posnetkih radarskega zapisa zadnjih trenutkov leta malezijskega letala, ki jih je par dni po dogodku objavila Rusija. V naslednjem poskusu zavajanja pa je javnost prepričeval o avtentičnosti ponarejene fotografije, ki naj bi prikazovala dimno sled izstrelitve rakete tipa Buk z ozemlja pod nadzorom upornikov.
Propaganda uporniške sestrelitve več kot leto dni po dogodku ne premore dokaza, da je bil tak tip orožja sploh kdaj del uporniškega arzenala. Krivda Rusije ter upornikov pa je mogoča le, če je bil MH 17 sestreljen z raketo zemlja-zrak. Uporniki namreč nimajo vojaških letal, ki jih ima na razpolago ukrajinska vojska.
Popolna odsotnost kakršnega koli pričevanja očividcev katastrofe MH 17, ki bi potrdila uporabo projektila zemlja-zrak, je torej razumljiva zadrega navijačev iz protiruskega tabora. Usodnega dne namreč nihče ni videl značilega stebra belega dima, ki v zraku ostane še dolgo časa po izstrelitvi rakete tipa Buk. Po drugi strani pa je sleherna izmed prič - v skladu z radarskim zapisom, ki ga je kasneje objavila Rusija - ob MH 17 opazila leteti vojaška letala. Britanski BBC je celo umaknil svoj prispevek s prizorišča sestrelitve MH 17, ker se izjave očividcev niso ujemale z željami protiruske propagande.
Proizvajalec protizračnih sistemov Buk, rusko podjetje Almaz-Antey je za nameček objavilo podrobno forenzično študijo, ki dokazuje, da MH 17, glede na pot letala in tehnične lastnosti rakete tipa Buk, ni mogel biti sestreljen iz ozemlja pod nadzorom upornikov, točneje iz kraja Snižne, kot trdi protiruska propaganda. Idealen položaj za to nalogo naj bi imela prav ena izmed treh baterij Bukov na drugi strani frontne črte, ki so bile, kar so pokazali ruski satelitski podatki, na dan sestrelitve MH 17 v pogonu ukrajinske vojske.
Če je bila krivec za sestrelitev MH 17 sploh raketa tipa Buk? Rezultat študije proizvajalca Bukov namreč ni podal dokončnega odgovora, kakšen tip projektila je v resnici pokončal MH 17, pač je le ovrgel, da bi to zmogli storiti uporniki.
Izbiri orožja za sestrelitev MH 17 se je posvetila druga, doslej najnatančnejša forenzična študija, ki so jo opravili anonimni ruski strokovnjaki. Glede na poškodbe ohišja MH 17 so izračunali najverjetnejši kraj detonacije, približno število ter težo udarnih elementov in na podlagi teh podatkov zaključili tip bojne glave in proizvajalca projektila.
Natančen pregled razbitin MH 17 je pokazal, da se poškodbe letala, ki so posledica detonacije projektila, raztezajo na relativno majhni površini. Zgoščene so v predelu pilotske kabine, precej redko so posejane samo še na levem krilu letala. Večji kraterji ustrezajo učinku udarnih elementov fragmentacijske bojne konice, manjši pa kažejo, da je eksplodirala v veliki bližini tarče.
Na podlagi analize fotografij petih delov poškodovane pilotske kabine je bilo moč s precejšnjo gotovostjo določiti kraj detonacije in območje eksplozivnega udara. Natančne meritve kraterjev so določile obliko, težo in število udarnih elementov. Končni izračun pa je priskrbel oceno, kako težka je bila eksplozivna bojna konica.
Preiskava je ugotovila, da projektil, ki je bil usoden za MH 17, po velikosti ustreza manjši raketi zrak-zrak in ne bistveno masivnejšemu Buku. Ob odsotnosti analize fizičnih ostankov rakete ni bilo mogoče neizpodbitno določiti njenega proizvajalca. Ker pa je projektil eksplodiral v neposredni bližini pilotske kabine, bi lahko sklepali, da je bila to napredna raketa, ki je zaznala radarsko postajo na nosu potniškega letala in identificirala velikost ter obliko tarče, da bi za napad izbrala njegov najvitalnejši del. Simulacije so pokazale, da bi se tak tip rakete v primeru Boeinga 777, kot je bil MH 17, odločil za merjenje v pilotsko kabino.
Med štirimi obstoječimi različicami takšnega orožja je pozornost preiskovalcev pritegnila izraelska raketa “Typhoon 5”, saj lastnosti drugih treh niso zadovoljile množice ustreznih kriterijev. Dodatno težo nosi tudi podatek, da so bili bombniki tipa SU 25, ki je poleg Buka glavni osumljenec za sestrelitev MH 17, pred časom prenovljeni za uporabo prav takšnega orožja.
Izsledki preiskave ruskih strokovnjakov o mogoči uporabi orožja izraelske proizvodnje, se ujemajo s sumi ameriških obveščevalcev, ki jih je predstavil priznani ameriški novinar Robert Parry, da bi bila za sestrelitev MH 17 lahko odgovorna enota ukrajinske vojske, ki deluje izven uradnega nadzora, kamor spadajo denimo privatne vojaške enote ukrajinskih oligarhov. Boter zločina sestrelitve MH 17, bi bil lahko, na primer, Igor Kolomojski, ki ima poleg ukrajinskega tudi državljanstvo Izraela in tesne stike z Mosadom. Kolomojski je eden izmed glavnih podpornikov kazenskega pohoda kijevske hunte proti prebivalcem Donbasa, ameriški obveščevalni podatki pa pravijo, da ima ukrajinski oligarh na voljo kanale za preskrbo svojih enot z izraelskim orožjem.
Da so bila v zraku ob MH 17 vojaška letala, pričajo tudi izjave iz video zapisa, ki je bil na prizorišču katastrofe posnet tik po strmoglavljenju. Pred kratkim ga je, sicer z namenom blatenja upornikov, objavila televizijska mreža avstralskega medijskega tajkuna Ruperta Murdocha. Posnetek je sprožil ugibanja, zakaj je bil objavljen šele več kot leto dni po dogodku in kaj vse v zvezi z MH 17 še prikriva zahod? Zunanji minister ZDA John Kerry je nekaj dni po incidentu izjavil, da imajo ZDA neposredne dokaze ruske krivde za sestrelitev MH 17, milijarde vreden ameriški vohunski aparat - ZDA vojno območje, kjer se je zgodil incident, nedvomno pokrivajo s sistemom AEGIS ter nadzorujejo z vohunskimi letali tipa AWACS - pa je kljub temu ostal nem?
Uradna preiskava, ki jo vodi Dutch Safty Board (DSB), kar je agencija države članice zveze Nato in vnete podpornice državnega udara v Kijevu, Nizozemske, se vse bolj kaže kot farsa. Težko je popisati vse skrivalnice, ki jih uprizarja DSB. Še danes denimo ne vemo, kdo je let MH 17 preusmeril nad vojno območje in kdo je malezijskemu letalu tik preden je strmoglavilo ukazal, da leti na manjši višini. Posnetke pogovorov med pilotom MH 17 in ukrajinskimi nadzorniki poletov je nemudoma po incidentu zaplenila ukrajinska obveščevalna služba. Mednarodni odvetniki žrtev, na primer, vztrajajo, da je za njihovo smrt v prvi vrsti kriva ukrajinska oblast, ki je dovolila prelete civilnih letal nad območjem, kjer divja vojna in z neba padajo letala.
Navedimo še najočitnejši znak, da je preiskava DSB namenjena le zavlačevanju in prikrivanju, ne pa dejanskemu razkritju, kaj je v resnici sestrelilo MH 17. Kje je obdukcija trupel pilotov MH 17? Glede na prerešetano pilotsko kabino je moč namreč jasno sklepati, da je - karkoli je že zadelo MH 17 -, pustilo sledove v truplih pilotov. Posmrtni ostanki potnikov in članov posadke pa so bili iz prizorišča incidenta prepeljani v vojaško bazo zveze Nato v Eindhovnu. Kronski dokaz, kaj je pokončalo pilote, je torej pristal v rokah stranke, ki je najboj zainteresirana, da se za krivdo sestrelitve potniškega letala in smrt skoraj 300 ljudi obtoži Rusijo. Vemo namreč, da je zahod tragedijo MH 17 uporabil kot povod za začetek nove hladne vojne, s katero si je zveza Nato spet povrnila izgubljen razlog svojega obstoja. Lahko ob vsem tem še kdo trdi, da je preiskava DSB neodvisna?
Rezultati obdukcije trupel malezijskih pilotov so pristali v bunkerju. Ni jih bilo dovoljeno videti niti najožjim članom njunih družin. Malezijske oblasti jim niso dovolile odpreti krste, so povedali svojci, pri čemer ni jasno, kje so sploh trupla pilotov. Malezija, ki se je šele naknadno priključila preiskavi, je pred tem morala podpisati kontroverzni sporazum (non-disclosure agreement), s katerim se je zavezala, da bo izsledke preiskave objavljala le v dogovoru z drugimi članicami preiskave. Poleg Nizozemske so to še Avstralija, Belgija in tudi - saj ni res, pa je! - Ukrajina.
Vprašanje za mednarodne pravne strokovnjake pa tudi za otroški vrtec protiruske propagande se torej glasi, kako lahko stranka, ki je eden izmed osumljencev - Ukrajina, preiskuje samo sebe? V postopku preiskave bi morala imeti vendar položaj preiskovanca.
Glede na navedena dejstva, ki razkrivajo sleparsko naravo preiskave DSB, je popolnoma jasno, da bodo rezultati preiskave objavljeni le v primeru, če bodo prepričljivo naprtili krivdo Rusiji in upornikom.
Pri tem pa očitno obstajajo precejšnje težave. Države, ki so udeležene v preiskavi, so pred kratkim poskušale s taktičnim manevrom. Predlagale so sprejem resolucije v Varnostnem svetu Združenih narodov, po kateri naj bi primer MH 17 obravnavalo novoustanovljeno mednarodno sodišče pod okriljem ZN. Videti je bilo, kot da so pobudnice resolucije nenadoma izgubile zaupanje v preiskavo DSB, ki jo vodijo same. Predlagana resolucija je bil le obupen poskus prikritja impotence DSB in, kot kaže, ukrajinske krivde za sestrelitev MH 17.
Rusija, ki je že lani predlagala preiskavo pod okriljem ZN - ta najbrž ne bi vključevala z zdravo pametjo sprtega sporazuma o moči veta enega izmed osumljencev nad izsledki preiskave -, je kajpada zavrnila resolucijo VS ZN, kar je protiruska propaganda nemudoma pograbila za nov val kazanja s prstom proti Rusiji. V Rusiji medtem deluje domača preiskovalna komisija sestrelitve MH 17, katere rezultati bodo bržkone pomenili katastrofo za Ukrajino in njene partnerje v DSB
Protiruska propaganda bo v navezi z Natom in farsično preiskovalno druščino zakuhala še kakšno dezinformacijo. Prva se je zgodila pravkar. Nizozemsko tožilstvo je objavilo da so preiskovalci med razbitinami na prizorišču strmoglavljenja MH 17 našli ostanke neznanega projektila, protiruska propaganda pa je, še preden je bila opravljena kakršna koli analiza, zaključila, da gre za “ruski” Buk.
Nova hladna vojna, katere neposredni povod je bil incident sestrelitve MH 17, ima že ob svojem nastopu jasne zmagovalce. To so privatni lastniki ameriškega vojnoindustrijskega kompleksa, ki žanjejo bajslovne dobičke. Očitno gre za tako obline vsote, da zmorejo korumpirati celoten evropski birokratski aparat. Kako bi lahko drugače za sestrelitev MH 17 brez kakršnih koli dokazov obtožili Rusijo in na tej podlagi uvedli za Evropo megaškodljive gospodarske sankcije?
V strahu lahko ugibamo, kakšen bo naslednji napad pod lažno zastavo, ki ga bodo zrežirali gospodarji (hladne) vojne na zahodu. Indici na podlagi obveščevalnih podatkov govorijo, da bi se utegnili poslužiti detonacije umazane jedrske bombe, za katero bi v zboru s propagando večinskih medijev na zahodu znova obtožili upornike v Donbasu in Rusijo. Ali pa se bodo maščevali le s terorističnimi napadi na miroljubnem Krimu, ki jih - skupaj z neuradnim kalifom samooklicane Islamske države, sultanom Erdoganom - že načrtujejo odpadniki tamkajšnje z Rusijo precej zadovoljne manjšine Tatarov.