Glavni slovenski mediji zavračajo članke, ki se ne ujemajo z vnaprej predpisano globalistično agendo. V pretekli novinarski karieri sem si vsakodnevno prizadeval prepričati urednike, da je potrebno tudi v primeru konfliktov v Libiji in Siriji ohranjati na veliko opevano 'pluralnost medijskega diskurza'. Moje objave so že dolgo prepovedane.
Za bralce spletnega portala geopolitika.si smo zbrali redke objave iz slovenskih tiskanih medijev, ki razkrivajo pravo naravo vojne v Siriji.
V slovenskih medijih že od začetka sirske morije prevladuje popolnoma zgrešena naracija, ki jo vzdržuje skorumpirana propaganda snovalcev zunanje agresije na zadnjo arabsko nacionalno državo s sekularno ureditvijo - Sirijo.
Sleparski propagandi niti po štirih letih in pol širjenja monstruoznih laži ni uspelo prepričati javnosti, da je v Siriji potrebna zunanja vojaška intervencija v obliki ilegalnega angažmaja morilskega stroja vojaške zveze Nato. To jim je uspelo v primeru druge sekularne arabske republike, Libije, kar je imelo katastrofalne posledice.
Snovalci sirske morije si na vso moč prizadevajo za popolno blokado in utišanje poročil, ki razgaljajo njihove demonične načrte.
V pretekli novinarski karieri sem si vsakodnevno prizadeval urednike prepričati, da je potrebno tudi v primeru konfliktov v Libiji in Siriji ohranjati na veliko opevano “pluralnost medijskega diskurza” in o problematiki poročati tudi iz drugih vidikov in ne le iz enega, umetnega in kratkovidnega zornega kota.
V preteklih letih sem v slovenskih tiskanih medijih uspel objaviti nekaj člankov, ki niso bili v skladu s predpisano zahodno agendo. Čeprav so vsi dosegli nadpovprečno branost od urednikov nisem slišal odobravanja in pohval, pač pa sem naletel na šikaniranje, sprenevedanje in molk. Raje so nadaljevali s sleparsko naracijo, ki denimo še danes poganja krvavi konflikt v Siriji. Z nezmanjšano intenzivnostjo še zdaj objavljajo vedno iste zgodbe.
V Delovi Sobotni prilogi so po dolgem prigovarjanju in moledovanju vendarle objavili intervju s krščansko nuno materjo Agnes od Križa, ki je predstojnica krščanskega samostana v sirski provinci Homs. Slovenska javnost je bila takrat sploh prvič od začetka vojne v Siriji seznanjena z neizmerno stisko, v kateri se je - zaradi uničujoče evropske in ameriške politike in istočasnega medijskega prikrivanja - v rojstni deželi največje svetovne religije, znašla večmilijonska populacija sirskih kristjanov.
Ko so pri Delu vse svoje članke o Siriji kasneje zbrali v posebnem »dosjeju«, je intervju z Agnes od Križa - ki je na facebooku mimogrede dosegel več kot 1300 delitev -, kajpada izostal iz Delovega propagandnega paketa. Govoril je namreč diametralno nasprotno zgodbo, kot jo o Siriji še danes prodaja osrednji slovenski časopis.
Dnevnikov Objektiv je po kemičnem napadu pod lažno zastavo v Damasku, ki je imel nalogo upravičiti vojaško intervencijo zveze Nato proti sekularni sirski oblasti, objavil članek “Kdo v Siriji zares kuha Sarin”. Moje objave na Dnevnikovih zunanjepolitičnih straneh, za katere sem več let poročal iz južne in jugovzhodne Azije, so se končale že prej, zaradi urednikovega nestrinjanja z mojimi kritikami povsem enostranskega, nekritičnega in nereflektiranega Dnevnikovega poročanja o uničenju najbolj napredne afriške države - Libije.
Tudi Mladina je v zgodnji fazi vojne v Siriji objavila nekaj mojih analiz. Prva izmed njih je demantirala enega izmed lažnih masakrov, ki je - po ustaljeni navadi - poskušal prepričati javnost na zahodu v nujnost humanitarnega posredovanja z ameriškimi bombami in vodenimi projektili. Druga je pojasnila naravo vojne v Siriji, ki je v resnici že od začetka zasnovana na način zunanje agresije. Razložila je takrat še prikrito vlogo Izraela pri nasilnih poskusih zamenjave sekularne sirske oblasti in napovedala zločinske igrice snovalcev kaosa v Siriji s kemičnim orožjem.
V istem mediju je bil marca leta 2012 objavljen tudi prvi slovenski intervju z znanim geopolitičnim analitikom Pepejem Escobarjem, ki je že takrat pojasnil dejansko naravo vojne v Libiji in Siriji. Aktualen intervju z Escobarjem smo objavili tudi ob otvoritvi spletnega portala geopolitika.si.
Da je bila Escobarjeva analiza - v zgodnji fazi sirskega konflikta, ko je bila njegova narava po načrtu sleparske propagande še docela prikrita - popolnoma pravilna, je sicer brez navedbe vira iz Mladine čez par let priznala tudi revija Slovenska vojska
Za Mladino sem pred leti med drugim poročal tudi iz glavnega štaba Tamilskih tigrov na severu Šrilanke ter z obiska pri maoistični gverili na vrhuncu državljanske vojne v Nepalu. Moje dolgoletno sodelovanje s tem nekoč avantgardnim glasilom danes pa globalističnim trobilom z nizko naklado se je pričakovano zaključilo z osebnim napadom urednika na moje “nizkokvalitetne” prispevke.
Zaradi vseh navedenih razlogov je, dragi bralci, nastala spletna stran geopolitika.si, s katero je tudi Slovenija dobila zunanjepolitični žurnal, ki ne sledi slepo zahodni agendi. V času zatona korporativnih medijev, ki bralcev ne izgubljajo samo zaradi pojave interneta, pač pa, ker so samo še propagandna trobila, so alternativni portali postali svetovni trend. O partnerskih projektih in povezavah se tako že dogovarjamo s številnimi dejansko neodvisnimi viri informacij v regiji in po vsem svetu.
Če želite izvedeti več o takoimenovani osi destabilizacije, ki danes zajema skorajda neprekinjeno območje od Baltika do Južnokitajskega morja, spremljajte, delite in podprite spletno stran geopolitika.si.
Najbolj pereče vprašanje, ki si ga zastavljamo te dni, ko spremljamo poročila o rekah pribežnikov, ki se prek Sredozemlja in Balkana valijo v Evropo je, ali bo destabilizacija, ki smo jo doslej spremljali le preko večinoma nekritičnih in zavajajočih medijskih poročil iz tujine, pljusknila tudi v osrčje Evrope in potrkala na naša vrata.
Ker je neposredni in glavni razlog za današnjo krizo s pribežniki prav predmet našega osrednjega projekta - kritike politike ZDA in njenih vazalov v Evropi, ki je privedla v vojno in uničenje Libije ter Sirije -, v kratkem pripravljamo prispevke, ki se bodo posvetili tej žgoči problematiki.
Za ilustracijo: V Gadafijevi Libiji je denimo živelo in delalo 2 milijona ljudi iz podsaharske Afrike…
V središče bomo postavili vprašanje o tem, ali je v ozadju politike ZDA in njenih evropskih pudljev do pribežnikov namerno orkestrirana destabilizacija Evrope in našega načina življenja.
Je mogoče verjeti, da snovalci kaosa v Siriji in Libiji niso predvideli cunamija beguncev, ki bo preplavil Evropo?
Kako se upreti načrtu islamizacije Stare celine, ki vodi v polarizacijo in konflikt, ne da bi ob tem dehumanizirali življenj nesrečne množice pribežnikov, ki jih je ustvarila politika naših oblastnikov?