Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je prvič v svojem tretjem predsedniškem mandatu nagovoril narod. Zanj je izbral zanimiv datum in uro: 12. 12. 2012 ob 12. uri. V govoru se je zavezal, da bo okrepil rusko gospodarstvo in vojsko, ter odločno zavrnil tuje vmešavanje v ruske notranje zadeve.
Na svetovnem prizorišču si bo Rusija še naprej prizadevala za »usklajene kolektivne ukrepe«, s katerimi po Putinovih navedbah ustavlja tiste, ki po svetu sejejo kaos. S tem je najverjetneje ciljal na ameriške vojaške operacije in zahodne podpornike protivladnih sil v državah, kot sta Libija in Sirija. V 80-minutnem nagovoru ob dnevu ruske ustave je poudaril, da bi morali v Rusiji prepovedati delovanje politikov, ki dobivajo podporo iz tujine. »Posredno in neposredno vmešavanje v našo politiko je nesprejemljivo. Ljudje, ki za politično dejavnost dobivajo podporo iz tujine, najverjetneje služijo nacionalnim interesom drugih držav, zato v Ruski federaciji ne morejo delati kot politiki,« je nadgradil zakon, po katerem se morajo vse nevladne organizacije, ki prejemajo denar iz tujine, vpisati v poseben register tujih agentov, kar je za povprečnega Rusa sinonim za vohuna. Po mnenju opozicije je zakon o tujih agentih namenjen predvsem njihovi diskvalifikaciji.
»Deficit duhovnih vezi«
Putinov nastop je bil namenjen predvsem domači javnosti, na katero je naslovil poziv h krepitvi duhovnih vrednot in k najmanj trem otrokom. »Če narod ni sposoben reprodukcije in izgublja vitalnost, ne potrebuje tujih sovražnikov, ampak propade sam,« je kot največjo grožnjo Rusiji izpostavil neugodne demografske razmere. Obsodil je ekstremizem in pozval k harmoniji med narodi, »saj smo kljub raznolikosti vsi Rusi«. Večjo podporo lahko pričakujejo ustanove, ki podpirajo tradicionalne vrednote, kar je naletelo na odobravanje patriarha Ruske pravoslavne cerkve Kirila, ki je sedel v prvi vrsti. »Boli me, vendar moram povedati: v sodobni ruski družbi se soočamo z deficitom duhovnih vezi. Primanjkuje milosti, sočutja in medsebojne pomoči, kar nas je vedno delalo močne,« je pozval k obujanju solidarnosti.
Ruski mediji izpostavljajo predvsem njegovo obljubo o odločnem obračunu s korupcijo, saj je Rusija ena od najbolj skorumpiranih držav. Na letošnji lestvici Transparency International se je med 183 državami uvrstila na 143. mesto. Za največje leglo korupcije je označil državne nakupe. »Ključna je revizija učinkovitosti in primernosti proračunske porabe ter nakupov s strani države in državnih podjetij,« je pozval dumo, naj čim prej sprejme zvezni zakon o pogodbenih naročilih. Pred kratkim je izbruhnil korupcijski škandal na obrambnem ministrstvu, ki je odnesel ministra Anatolija Serdjukova.
Putin je ostro obsodil ruska podjetja, ki so registrirana v davčnih oazah, kot je denimo Ciper. »Devetih od desetih pogodb, ki jih sklenejo velika ruska podjetja, med katerimi so tudi takšna z državnim kapitalom, ne regulira ruska zakonodaja,« je poudaril, da ruski denar sodi v domovino. Letos je neto odliv kapitala v Rusiji dosegel 61 milijard dolarjev. Napovedal je tudi ostrejši nadzor nad nakupi s strani politikov, državnih uradnikov in direktorjev javnih podjetij in se zavzel za omejevanje njihove pravice do nakupa tujih nepremičnin in delnic ter odpiranja bančnih računov na tujem. »Kdo bo zaupal politiku ali uradniku, ki vzvišeno ponavlja frazo o tem, kako čudovita je Rusija, denar pa ima naložen v tujini? Naj vas spomnim, da ima generalno državno tožilstvo po novem pravico zaseči nezakonito pridobljeno lastnino,« je ponovil, da bodo morali vsi dokazati izvor premoženja in lastnino v tujini prijaviti v davčni napovedi.
Najbogatejšim bodo peruti pristrigli tudi z posebnim davkom za luksuzne domove in avtomobile. Neodvisni analitiki ocenjujejo, da je napoved odločnega spopada s korupcijo zgolj predstava, ki ne bo prinesla otipljivih rezultatov.