Moskva – Pred tednom dni so na ulicah Moskve prvič patruljirale enote kozakov, ki tradicionalno veljajo za goreče zagovornike ruske države in pravoslavja. Mestna oblast in policija sta se od njihovih storitev za zdaj distancirali, že v začetku prihodnjega leta pa naj bi dobili polna pooblastila pri preganjanju vsega, kar po njihovem mnenju ne spada na ulice ruskih mest. V Krasnodarju na jugu Rusije namesto policije že preganjajo ilegalne migrante.
Kozaki so za svojo prvo preizkušnjo izbrali Belorusko železniško postajo, kjer dan za dnem vlada pravi direndaj. Osem kozakov v tradicionalnih uniformah in krznenih kučmah ter brez kakršnihkoli pooblastil in orožja je strah v kosti nagnalo dvema beračoma, uličnemu prodajalcu in starejši prodajalki gob, ki je vsa v solzah pospravila svoje skromno premoženje. »Verjetno ste mislili, da bomo pokali z biči in rezali glave? Nismo sadisti in nimamo radi krvi. Samo varovati želimo svojo državo,« je brkati kozak pojasnil skupini novinarjev, ki je bila precej številnejša od kozaške patrulje.
Med svoje glavne naloge prištevajo ohranjanje pravoslavnih korenin ruske države, zato so pred kratkim v centru sodobne umetnosti Vinzavod že zmotili razstavo, namenjano skupini Pussy Riot, v Sankt Peterburgu pa so poskušali preprečiti gledališko predstavo Lolita. Njihova priljubljena tarča so tudi spolne manjšine, alkoholiki, narkomani in drugi »nekonvencionalni elementi«. Na zadnjem popisu prebivalstva leta 2010 se je za kozake opredelilo 67.000 ljudi, večinoma v Krasnodarski regiji na jugu Rusije, ki je njihova tradicionalna domovina. »Celo v Ameriki imajo kozake, ki jih imenujejo Texas Rangers,« je eden od njih svoje poslanstvo primerjal kar z ameriško nadaljevanko z legendarnim Chuckom Norrisom v glavni vlogi, ki je bila v Rusiji priljubljena v 90. letih prejšnjega stoletja.
»Biti kozak govori o tvoji duši. Naš cilj je služiti vladi. Tako so kozaki postali kozaki – služili so carju,« poudarja kozaški poveljnik Igor Guličev. »Imamo tri možne razlage o njihovem izvoru. Lahko jih imamo za etnijo, kulturno skupino ali vojaški polk, kakršni so, denimo, samuraji,« razlaga pisatelj Vladislav Otrošenko, ki ima kozaške korenine. Potem so tu še teorije, da so potomci osvobojenih ali pobeglih tlačanov, sami pa se imajo raje za naslednike Zlate horde, mongolskega kanata na območju današnje južne Rusije, Ukrajine, Kazahstana in Kavkaza. Carju Petru Velikemu so večno zvestobo obljubili šele, ko je zatrl njihov upor, leta 1917 pa so že sodelovali pri krvavem zatrtju revolucije.
V Kremlju poskušajo obuditi nekdanjo navezo in ruski predsednik Vladimir Putin je leta 2005 dobil naziv kozaški poveljnik, lani pa je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev sprejel zakon o ustanovitvi Vsekozaške asociacije, čigar atamana oziroma vrhovnega poveljnika bo imenoval sam predsednik. A kozaki do oblasti niso bili vedno lojalni in zaslužni so za kar dva velika upora v ruski zgodovini – upor Stepana Razina leta 1670 in Emeljana Pugačeva leta 1774. »V zgodovini, ki ostane zgodovina, ni nobene nevarnosti. Težava nastopi, ko želi postati pihodnost,« je nad oživljanjem kozaške tradicije zaskrbljen lastnik umetniške galerije Marat Guelman.
Nedavna raziskava centra Levada je pokazala, da sodelovanje kozakov pri varovanju ruskih mest podpira kar 42 odstotkov vprašanih, 13 odsotkov jih je proti, 29 odstotkov pa jih ima do njih ironičen odnos in se posmehuje njihovemu načinu oblačenja in pomanjkanju pooblastil. Med simpatizerji prevladujejo ženske, upokojenci in starejši.