Moskva – V ruskem glavnem mestu so odprli enega od največjih judovskih muzejev na svetu, ki obiskovalce popelje po poteh kalvarije ruskih Judov v različnih obdobjih ruske države.
»Številna obdobja so bila tragična in težka. Zdaj pa se v življenju ruskih Judov začenja novo obdobje,« je na odprtju poudaril glavni ruski rabin Berel Lazar. Pogromi nad Judi segajo v carsko Rusijo, ko so bili potisnjeni v štetle na tako imenovanem ozemlju nastanitve na zahodu imperija, ki je tudi prizorišče dogajanja v uspešnem broadwayskem muzikalu Goslač na strehi. Reforme carja Aleksandra II. so jim omogočile selitve v mesta, kakršno je, denimo, Odesa v današnji Ukrajini, ki so se ji v muzeju poklonili s poustvarjanjem takratnega vzdušja v eni od mestnih kavarn. Najhujše je šele prišlo. Med II. svetovno vojno je Hitlerjeva vojska okupirala večino Ukrajine, Belorusije in zahodne Rusije in na milijone Judov je umrlo v holokavstu. »Moji dragi sinovi, kdo nas bo branil zdaj?« je v muzeju mogoče prisluhniti starejši ženski, ki na dan okupacije Sovjetske zveze pristopi k umikajoči se Rdeči armadi. »Ne bojte se, kmalu bomo nazaj,« jo potolaži narednik.
V Sovjetski zvezi, kjer so bili Judje v 30. letih prejšnjega stoletja žrtve Stalinovih čistk, jim tudi po vojni ni bilo postlano z rožicami. Antisemitizem se je razširil zlasti po razkritju »doktorske afere«, ko naj bi domnevni judovski doktorji načrtovali atentat na Stalina. Po razpadu Sovjetske zveze je judaizem postal ena od uradnih veroizpovedi. »Gre za naš prispevek k boju proti ksenofobiji in nacionalizmu,« je odprtje pospremil ruski predsednik Vladimir Putin, ki je za gradnjo muzeja daroval kar del svoje plače.
Odprtja se je udeležil tudi izraelski predsednik Šimon Peres, ki se je rodil v Belorusiji. »Moja starša sta se rodila v ruskem imperiju in doma smo govorili jidiš, hebrejsko in rusko. Mati mi je pela ruske pesmi. Gre za zelo ganljiv trenutek – za moj narod, državo in mene osebno,« je poudaril na slovesnosti. Udeležili so se je vsi pomembni predstavniki ruske judovske skupnosti, med njimi tudi oligarh Roman Abramovič, ki je bil že prej stalni gost muzejskega poslopja. Do zdaj je namreč v njem gostovala galerija sodobne umetnosti Garaža, ki je v lasti njegove partnerke Daše Žukove. V Judovskem muzeju in centru tolerantnosti, ki je pravzaprav nekakšna ruska kopija izraelskega Jad Vašema, je bila še pred tem avtobusna garaža. Leta 1926 jo je ustvaril konstruktivistični arhitekt in slikar Konstantin Melnikov.