Borci Islamske države (IS) so v Siriji začeli minirati osvojene dele starodavne Palmire,­ je novinarjem poročal Rami Abdel Rahman, direktor Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Londonu.

Po njegovih besedah še ni jasno, zakaj so začeli nameščati mine. Glavno vprašanje je, ali bodo skrajneži dejansko razstrelili starodavne ruševine ali pa si želijo samo zaustaviti prodiranje sirske armade. Spomenikom antične Palmire, ki so uvrščeni na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, se v vsakem primeru slabo piše. Če bodo islamski skrajneži v Palmiri nadaljevali svoje barbarstvo, bomo priča še enemu grozovitemu zločinu proti svetovni kulturni dediščini.

Na Bližnjem vzhodu je uničenih že ogromno starodavnih spomenikov, zato ne bomo niti malo pretiravali, če bomo začeli govoriti o novem barbarstvu. V nekaj letih so islamski skrajneži v Iraku uničili starodavno asirsko mesto Nimrud ter prečudovito in najbolj ohranjeno partsko mesto Hatra. Letos so islamisti nadaljevali svoj uničevalski pohod v asirskem glavnem mestu Ninive, prizanesli niso niti 90-kilogramskemu Evangeliju, ki so ga v bližnjem Mosulu pred kratkim zajeli ognjeni zublji. Februarja so pripadniki IS razstrelili osrednjo mosulsko knjižnico, v kateri so uničili 10.000 knjig, v začetku marca pa so na ozemlju palače asirskih kraljev v Nimrudu z buldožerji vandalizirali starodavne skulpture z asirskimi krilatimi biki s človeško glavo, ki so bolj znani kot šeduji.

IS kot hipna motnja v veličastni zgodovini?

Tovrstnemu vandalizmu so tlakovali pot afganistanski talibi, ki so spremenili v prah dve gigantski skulpturi Bude v provinci Bamijan v osrednjem Afganistanu. Budizem je živa veroizpoved, kar pomeni, da so afganistanski fanatiki v očeh drugih muslimanov lahko upravičili svoje dejanje kot boj proti malikovanju, asirsko-babilonska religija pa nima naslednikov, zato so imeli spomeniki v Nimrudu izključno umetniško, ne pa tudi religiozne vrednosti.

Propaganda ekstremističnih šejkov je osredotočena na starodavno orientalsko umetnost in njene idole. Do trenutka, ko so sami postali žrtev kontrarevolucije v Egiptu,­ so tudi Muslimanski bratje večkrat izrazili namero po uničenju piramid in sfing, četudi tamkajšnjih muslimanov niso vznemirjali kar poldrugo stoletje.

Kot na dlani je, da je nekdo močno zainteresiran za uničenje starodavnega vzhoda. Začel je tam, kjer so se pred 50 leti začela obsežna arheološka izkopavanja. Prav z oživitvijo starodavne Asirije, ki je bila do takrat znana samo iz Biblije in zapisov grških avtorjev, je več tisoč let stara zgodovina človeštva postala meso in kri. Povsem pozabljena preteklost je dobila prve obrise, ko so v knjižnici mesta Ninive našli Ep o Gilgamešu, najstarejšo junaško-mitološko pesnitev.

V času prvih izkopavanj je bil Bližnji vzhod za Evropejce dekadentno, umazano, revno in dolgočasno območje. V svetovni kulturi ni imel veljave, zreduciran je bil na vlogo izvoznika energentov. Ko so evropski raziskovalci odkrili njegove starodavne zaklade, se je slika obrnila. Izkazalo se je, da je to območje starodavnih civilizacij.

So kaos, fanatizem in ignoranca, ki trenutno vladajo Bližnjemu vzhodu, samo hipna motnja v njegovi veličastni zgodovini?­ Nemci, Francozi, Angleži in Rusi so se z globokim spoštovanjem lotevali muzeja na prostem – ogromnega rezervoarja staro­egipčanskih, sumerskih, babilonskih, sirskih, feničanskih, helenskih, rimskih in zgodnjebizantinskih antikvitet. Zdaj to ni več območje evropskega, pač pa čedalje bolj ameriškega imperialističnega gospostva. Bo komaj 200 let stara kultura, katere vrhunec je Hollywood, sposobna skrbeti za starodavne civilizacije? – Spomnimo se samo filmske uspešnice Indiana Jones, ki je uradno resda arheolog, v svojem bistvu pa avanturist in plenilec starodavnih ­umetnin.

Zločin proti človečnosti

Konvencija s protokoli o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega konflikta je bila sprejeta spomladi leta 1954 v Haagu. To je dokument Združenih narodov, ki je še vedno aktualen, čeprav burni časi seveda narekujejo spremembe. Na zadnji konferenci, ki jo je organizirala Univerza OZN in je bila posvečena vojnam 21. stoletja med leti 2000–2014, je eden od udeležencev opozoril, da so oboroženi konflikti stalnica človeške zgodovine, vendar smo danes priča novim oblikam vojn – ne gre več za meddržavne konflikte, ampak bolj za decentralizirane spopade.

Kot posledica vojn, ki so se razvnele ob razpadu Jugoslavije, je Unesco sprejel vrsto ukrepov za varstvo kulturne dediščine. Med drugim je škodo, povzročeno na spomenikih med vojaškimi spopadi, mogoče kazensko preganjati, saj je mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) klasificiralo uničevanje kulturnih spomenikov kot zločin proti človečnosti.

Tako grožnja s sodnimi pregoni kot Unescov seznam kulturnih vrednot in posebej varovanih območij obravnavata uničevanje kot posledico oboroženih konfliktov, ne govorita pa o vandaliziranju svetovne kulturne dediščine kot posledici verskega ­fanatizma. ◼

𝕏   Facebook   Telegram   Viber