Na blitzkrieg sodnem procesu proti trem članicam feministične pankovske zasedbe Pussy Riot, ki jim bodo sodbo izrekli prihodnji petek, je bilo, kot bi se znašel v romanu Franza Kafke Proces, v teatru absurda ali na procesu srednjeveške inkvizicije. »Je to umetnost? Ne, to je čarovništvo,« je le eden od sočnih dialogov iz sodne dvorane številka 7. hamovniškega sodišča v Moskvi, kjer so na drugo sedemletno zaporno kazen obsodili tudi padlega oligarha Mihaila Hodorkovskega.
Na blitzkrieg sodnem procesu proti trem članicam feministične pankovske zasedbe Pussy Riot, ki jim bodo sodbo izrekli prihodnji petek, je bilo, kot bi se znašel v romanu Franza Kafke Proces, v teatru absurda ali na procesu srednjeveške inkvizicije. »Je to umetnost? Ne, to je čarovništvo,« je le eden od sočnih dialogov iz sodne dvorane številka 7. hamovniškega sodišča v Moskvi, kjer so na drugo sedemletno zaporno kazen obsodili tudi padlega oligarha Mihaila Hodorkovskega.
Skrbnica katedrale Kristusa Odrešenika Tatjana Anosova se je pridušala: »Pljunili so mi v obraz in dušo. Pljunili so v obraz mojega Gospoda!« »Ena od deklet se je sklonila in proti oltarju pomolila zadnjico. Še zdaj jočem, če pomislim na to.« »Plesale so kankan, mahale z rokami in kričale kletvice.« »Ko govorim o tem dogodku, me zaboli srce. Boli me, ker se v naši državi dogajajo takšne grozote. Kazen mora biti stroga, da se kaj takega nikoli več ne bo ponovilo,« so glasniki novega ruskega pravoslavja opisovali občutke, ki so jih prevevali ob spremljanju »pankovske molitve«, v kateri so tri mlada dekleta pozivala h koncu Putinovega režima. Njihov nastop je trajal pičlih 50 sekund. V največji državi na svetu je spodbudil afero neslutenih razsežnosti.
Preplah z bombo, skrivnostno izginula priča, prihod vozil prve pomoči in sodna dvorana, ki je še najbolj spominjala na bazar v Marakešu – to je le nekaj od vrhuncev ruske sodne komedije. »Bi lahko, prosim, iz dvorane odstranili psa? Alergična sem nanj,« se je odvetnica obrambe Violeta Volkova pritožila nad navzočnostjo zloveščega rotvajlerja, ki obtoženke spremlja na vsakem koraku. »Da, vaša visokost, omenjeni pes je pred nekaj trenutki skoraj pojedel tožilca,« je pristavil njen odvetniški kolega Nikolaj Polozov. Občinstvo v dvorani je le s težavo zadrževalo smeh, kar je bila rdeča nit celotnega procesa.
»Mir v dvorani!« zagrmi sodnica Marina Sirova, ki se mora ob začetku sojenja vsak dan ukvarjati z zahtevo po svoji zamenjavi. Zaradi njene pristranskosti to presenetljivo zahtevajo tako odvetniki obtoženk kot pravni zastopniki žrtev. »Neznansko sem uživala v vaši predstavi,« odvetnica obrambe Volkova plane v smeh ob zahtevi odvetnikov žrtev po zamenjavi sodnice. »Prepričana sem, da ste slutili, da bo tudi naša stran zahtevala zamenjavo sodnice, zato ste se odločili, da nas prehitite, kajneda?« Sodnica Sirova se je umaknila v svojo pisarno in v samoti razglabljala, ali je vredna zaupanja. Po dialogu s seboj se je odločila, da ni razlogov za zamenjavo.
Sojenje iz minute v minuto postaja bolj bizarno. »Slabo se počutim, ne spimo dovolj, izmučene smo. Ne moremo več sodelovati na procesu,« obtoženka Marija Aljohina zahteva prekinitev. »Zdravniki so ocenili, da je z vami vse v najlepšem redu, in lahko nadaljujemo sojenje,« so prošnjo zavrnili. »V tem primeru vse skupaj v celoti zavračamo sodelovanje na procesu. Prosim, da nas razrešite,« se ne da zmotiti Aljohina. »Nadaljujte z zaslišanjem priče,« trmasto vztraja sodnica. »Ali se šalite?« skorajda ponori odvetnica obrambe Volkova. »Nadaljujte izpraševanje!« kot mantro ponavlja sodnica, a jo kot kuhan rak rdeča Volkova v celoti presliši. Iz dvorane odvihra z izgovorom o slabem počutju. »Nisem vam dovolila oditi,« sodnica kar noče omagati.
Njihovo ime pomeni gnojni protest!
Obtoženke so blede kot zid, njihovi odvetniki pobiti, sodnica vidno razburjena, novinarji zavijamo z očmi. Priča tožilstva Oleg Ugrikov vztraja, da so dekleta napovedala vojno Cerkvi in da so v svoji »molitvi« nagovarjale samega Satana. »Mimogrede, ali veste, kaj pomeni Pussy Riot? Lahko vam odgovorim.« Vmeša se občinstvo: »Neeee, prosim!« A Ugrikov se ne da prepričati. »S seboj sem prinesel fotokopijo angleškega slovarja. Pussy je izpeljanka iz besede pus [gnoj]. To je strašljivo. Njihovo ime pomeni gnojni protest!«
Ob omenjeni interpretaciji obtoženke planejo v smeh. »Ali se vam zdi to smešno?« jih ošteje sodnica in ne glede na to dobi pritrdilni odgovor. »Ni videti, da bi se počutile slabo,« navrže mimogrede, na kar odvetnik obtoženih odvrne, da ni zdravstvena strokovnjakinja, zato ni pristojna za tovrstne zaključke. Začne se celodnevna ofenziva obrambe na sodnico, v kateri izkoristijo predvsem dejstvo, da večina prič performansa Pussy Riot sploh ni spremljala v živo, ampak je videla zgolj posnetek nastopa. »Priči morate postavljati razumna vprašanja. V času nastopa ga ni bilo v katedrali, prav tako ne gre za strokovnjaka. Je zgolj priča,« opozori sodnica. Občinstvo se kar ne more zadržati in v dvorani zadoni: »Priča česa?«
»Odvetnik Polozov … Ne silite priče, da …« sodnica znova vskoči v zaslišanje. »Siliti v kaj? Da misli?« je sarkastičen Polozov. Nič kaj bolj nežni niso odvetniki domnevnih žrtev. »Takoj sedite in poslušajte. Noben strokovnjak iz teologije niste,« obrambo prisilijo, da končno utihne.
Med osemdnevnim sodnim procesom so prebrali dva tisoč strani obtožnice, prisluhnili trem obtoženkam in devetim pričam domnevnih žrtev ter nobeni priči obrambe, saj je sodnica zavrnila zaslišanje prvega ruskega blogerja Alekseja Navalnega, znane ruske pisateljice Ljudmile Ulicke in predsednika islamskega komiteja Rusije Gajdarja Džemala, ki so ga tja povabili, da bi povedal, kako bi podoben incident obravnavali v islamu. Novinarji smo se razburjali, ker v dvorani s 40 sedeži ni bilo vedno dovolj prostora za vse in ker je sodišče za kratek čas sprejelo odločitev o prepovedi zapisovanja izjav prič. Verjetno zato, da se ne bi osramotili pred vesoljnim svetom. Rusko novinarsko združenje se je pritožilo nad ravnanjem varnostnikov, saj naj bi jih ti potiskali, žalili in na njih ščuvali policijskega rotvajlerja.
Sveta trojica in peticija za njihovo kanonizacijo
Iskre so se kresale tudi pred sodiščem, kjer so se zbirali tako njihovi nasprotniki kot privrženci. Slednji so na pločnik narisali podobo treh deklet v obraznih maskah in s svetniškimi siji, ki so jo pravoslavni verniki poskušali izbrisati. Izbruhnil je pretep in posredovati je morala policija. »Tolokonikova, Aljohina in Samucevičeva so že svetnice. So kot Sveta trojica, zato pripravljamo peticijo za njihovo kanonizacijo,« je hitel pojasnjevati eden od gorečih oboževalcev. Z vprašanjem, kam bodo naslovili svojo peticijo, se seveda niso ukvarjali. Na vrh Ruske pravoslavne cerkve, ki je glavni pobudnik sodne farse?!
Trem privržencem v balaklavah se je uspelo povzpeti na balkon nasproti sodišča in začeli so vzklikati: »Svobodo Pussy Riot!« »Svobodo političnim zapornikom!« »Dekleta, ljubimo vas! Tisti, ki so proti vam, so lovci na čarovnice!« je donelo z balkona, ki je viden tudi iz sodne dvorane. Policija se je znašla pred veliko dilemo; rešili so jo z ogromno lestvijo. Ko se je zdelo, da se spontano rajanje vendarle približuje koncu, je eden od policistov doživel epileptični napad. Realnost je včasih res bolj neverjetna od fikcije!
Medtem je obtožena Nadežda Tolokonikova v notranjosti dvorane iz ogromnega steklenega akvarija prepričevala zbrane, da je bil njihov nastop izključno politični, ne pa religiozni akt: »Nikogar nismo želele užaliti. Naši motivi so bili izključno politični. Naš nastop je vodila želja, da bi položaj v Rusiji spremenili na bolje. Nismo sovražnice Cerkve. Mnenje pravoslavnih vernikov je za nas zelo pomembno in želimo si, da bi bili vsi na naši strani in bi podpirali protiavtoritarne državljanske aktiviste.« Dekleta so druga za drugo ponavljala, da so jih k akciji spodbudile odločitev, da bosta Putin in Medvedjev zgolj zamenjala položaje, ter besede patriarha Kirila, da je Putin božji dar, zato naj ga pravoslavni verniki podprejo na predsedniških volitvah 4. marca.
Zmaga sodobne umetnosti?
»V zaporu sedim že od 3. marca in od takrat so me štirikrat zaslišali. Grozili so mi in pri tem omenjali mojo malo hčer. Mojo znanko so naščuvali k izjavi, da za hčerko slabo skrbim, kar je nedopustno. K meni je prišel človek in me prepričeval, naj se odpovem odvetniku. Govoril mi je, da smo naslednice disidentov, na kar sem mu odgovorila, da sem ponosna na to. Preiskava je bila usmerjena k temu, da bi iz primera izključili politično komponento, kar se nadaljuje tudi na sodišču,« je poudarila obtožena Marija Aljohina. Pritožila se je tudi nad slabim ravnanjem, saj morajo dvanajst ur na dan sodelovati na procesu, kjer jim ne dajo dovolj odmora niti za kosilo. Spijo največ štiri ure na dan.
»Poimenovale smo se Pussy Riot – ker prva beseda simbolizira predstavo, ki jo imajo seksisti o ženskah, češ da smo pasivna, nemočna bitja. Beseda riot je naš odgovor na takšno interpretacijo. V osnovi se borimo proti spolni diskriminaciji. Želele smo ustvariti podobo superheroja antifašista, zato smo si na obraz nadele maske,« je obtožena Jekaterina Samucevič poudarila, da gre za anonimno skupino, ki se ji lahko pridruži katerakoli posameznica.
»V času aretacije anarhistične umetniške skupine Vojna iz Sankt Peterburga leta 2010 je politična umetnost v naši družbi postala ena od najpomembnejših tem. S Pussy Riot je to postala glavna tema v Rusiji in zelo pomembna tema po vsem svetu. Gre za zmago sodobne umetnosti nad putinsko politično realnostjo. Če se bo Putin odločil za njihov zapor, bodo postale simbol vsega slabega v sodobni Rusiji,« ocenjuje Pjotr Verzilov, član moskovske Vojne in mož obtožene Nadežde Tolokonikove. Čez noč je postal oče samohranilec, česar ni obžaloval niti za sekundo. »Nikakor se ne bi mogel sprijazniti z mislijo, da bo moja hči odraščala v državi, kjer lahko kogarkoli kadarkoli strpajo v zapor. Zame je to bolj pomembno kot osebni mir danes ali naslednji teden. Če želimo zadeve spremeniti vsaj v petnajstih, dvajsetih letih, moramo biti brezkompromisni. Treba se je boriti.«
Umetnice, ki utelešajo Idejo
V bran zaprtih aktivist se je postavil tudi slovenski filozof Slavoj Žižek in v pismu Dejansko bogokletje piše, da je glavno sporočilo Pussy Riot pomembnost ideje. »So konceptualne umetnice v najžlahtnejšem pomenu besede: umetnice, ki utelešajo Idejo. Prav zaradi tega nosijo balaklave: maske deindividualizacije, osvobajajoče anonimnosti. Njihove balaklave sporočajo, da ni pomembno, katero od njih so aretirali – niso posameznice, so izključno Ideja. Prav zaradi tega so tako velika grožnja: zelo lahko je zapreti posameznika, ampak poskusite zapreti Idejo! Panika ljudi na oblasti – ki se izraža v njihovi smešno pretirani brutalni reakciji – je povsem upravičena. Bolj brutalno se bodo odzivali, pomembnejši simbol bodo postale Pussy Riot. Že sedaj je rezultat represivnih ukrepov predvsem to, da so Pussy Riot znane dobesedno po vsem svetu. Sveta dolžnost vseh nas je preprečiti, da pogumne posameznice, ki sestavljajo skupino Pussy Riot, plačajo ceno zato, ker bodo postale globalni simbol.«
Pisma podpore so pisali tudi ruski intelektualci in umetniki, celo takšni, ki so pred tem veljali za zveste Putinove služabnike. Režiser Vladimir Mirzojev ne sodi v to skupino: »Dolgo sem se spraševal, na kaj me spominjajo pevke iz Pussy Riot v svojih veselih oblačilih in bojnih maskah. Potem me je prešinilo: gre za simbiozo dveh obrazov – žrtvene device, ki je namenjena Zmaju, ter viteza, ki mu je namenjeno, da Zmaja premaga. Tri nežna dekleta, Nadja Tolokonikova, Katja Samucevič in Maša Aljohina, so za našo družbo naredile to, česar ni zmogla ali se je bala narediti sama Cerkev: vstati skupaj s svojim ponižanim in posiljenim narodom in arogantnim oblastem v obraz povedati resnico. Akcija Pussy Riot je upor ‘večno ženskega’ v ruski kulturi, upor proti nasilju ‘očetov’. Voždi in duhovniki našega plemena so ogorčeni in bodo odgovorili s krutimi zakoni vojne, saj si je nekdo upal pod vprašaj postaviti njihove posvečene pravice – od najboljše zemlje, najboljših samk in najboljše zdravstvene oskrbe. Naša oblast je vedno častila Saturn in Mars – ne Kristusa. Nasilje nikoli ni bilo in ne bo nujnost, ampak sadistična naslada tako starega kot samooklicanega ‘novega plemstva’.«
Sladostrastno stremljenje po kazni
Na sodišče je redno prihajal tudi ruski pesnik Lev Rubinštejn, ki je svoje mnenje izrazil v pismu Bog je v podrobnostih. »Ne kaže pozabiti, da je v naši državi precej več takšnih, ki se trudijo obsojati, obsoditi in posaditi v zapor, kot takšnih, ki so pripravljeni braniti, opravičiti in oprostiti. Tako delujeta naša oblast in velik del prebivalstva, ki živi v nenehnem sladostrastnem stremljenju nekoga za nekaj kaznovati. Gre za iracionalno strast, ki za objekte svojega lova ne izbira krivcev za huda kazniva dejanja, storjena s posebnim cinizmom. Vulgarni tatovi, huliganstvo in jasno kratenje človekovih pravic in svobode zbujajo razumevanje, če ne celo simpatije. Kako tudi ne, red mora biti! Objekti večno nepotešene lakote najpogosteje postanejo ljudje, ki ne stavijo na zasebno, konkretno, človeško, ampak na simbole, znake, abstrakcijo. Nič ne more spodbuditi takšnega notranjega sovraštva kot vse, kar je nenavadnega.«
Znani ruski pisateljici Ljudmili Ulicki kot priči obrambe niso dovolili nastopiti na sodišču, zato ga je v pismu pozvala, naj sprejme pravično rešitev, Rusko pravoslavno cerkev pa, naj bo milostna. »Čestitam vam ob prazniku preroka Ilije. V 9. stoletju pred našim štetjem je prerok Ilija pokazal svojo veliko moč – z neba je priklical ogenj, s katerim je uničil na desetine vojakov, ki so ga spremljali. To je svetopisemska zgodba, zato jo kristjani zagotovo dobro poznajo. Imamo tudi besedilo iz Nove zaveze, ki se imenuje evangelij po Luku. Ko se je nebeški sin s svojimi učenci sprehajal po Samariji, so ga v eni od vasi zavrnili. Njegova učenca Jakob in Janez sta mu dejala: prikliči ogenj, da jih iztrebi, tako kot je to naredil Ilija. Jezus jih je zavrnil: Nebeški sin je prišel, da bi reševal duše, ne pa da bi jih pogubil. Te besede odražajo dejanski Kristusov duh, duh kristjanstva. Gre za ljubezen in milost.«
Umetnik ima vedno prav
Na svoj račun je prišla tudi pop kultura, tako ruska kot svetovna. Ameriška zvezda Madonna je v Moskvi nastopila prav v času sodnega procesa. »Vladimir Putin bi jim moral odpustiti – kot umetnicam, ženskam in materam. Treba jih je izpustiti. V svojem umetniškem izrazu ima umetnik vedno prav in na kritiko je treba odgovoriti kot močan človek. Tudi sama sem velikokrat razburila Katoliško cerkev. Niso me zaprli, ker živim s svobodni državi, ne pa v Rusiji,« je dejala pred koncertom, med katerim se je čez njen goli hrbet bohotil napis Pussy Riot, v njihovo čast pa je nastopila tudi v balaklavi.
»Madona nikoli ni bila pankerica, vendar zdaj počne zelo pankovske stvari. Čeprav je stara 50 let, na svojih koncertih vsem na ogled postavlja svoje majhne joške. Če to počne stara dama, je to definitivno pank. Po eni strani je to patetično, hkrati pa zelo zabavno. Konec koncev z njimi ne strelja,« je bila na njen račun nekoliko pikra kraljica panka Nina Hagen. »Kristjansko srce Rusije pozivam, naj pokaže milost do mladih deklet. Upam, da bo Rusija še enkrat pokazala, kako veliko je njeno srce,« se je zavzela za Pussy Riot. »Krive so samo zato, ker so mlade, samozavestne in lepe,« jih je podprla tudi stara pankerica Patti Smith, ki je med koncertom v Oslu pokazala majico z napisom »Putin se je poscal. Osvobodite Pussy Riot!« Podpora je prišla tudi od Björk in Yoko Ono, ki je v svoji peticiji poudarila: »Gospod Putin, moder človek ste. Nobene potrebe ni za borbo z glasbeniki in njihovimi prijatelji. Osvobodite Pussy Riot! V zaporu naredite prostor za prave kriminalce.«
Gospod Putin …
Še več podpore je prišlo od moških zvezdnikov. »Nestrinjanje je v vsaki demokraciji legitimna in neodtujljiva pravica. Sodobni politiki morajo kritiko sprejemati s tolerantnostjo. Občutek za humor je znak moči, ne pa šibkosti. Prepričan sem, da bodo ruske oblasti umaknile lažne obtožbe in trem ženskam in umetnicam omogočile, da se vrnejo k svojim družinam in otrokom,« je poudaril Sting. Frontman Red Hot Chili Peppers Anthony Kiedis je na koncertih v Moskvi in Sankt Peterburgu nastopil v majici z napisom Pussy Riot, v osebnem pismu pa je poudaril, »da jim želijo pomagati«. Basist skupine Michael Balzary, bolj znan pod imenom Flea, je zapisal, da spremljajo sodni proces in v medijih prebirajo vse, kar je mogoče najti na to temo. »Ves čas mislim na vas. Ploskam vašemu pogumu in molim, da vas čim prej osvobodijo.«
Pevec in kitarist britanske skupine Franz Ferdinand Alex Kapranos je na tviterju svoje oboževalce pozval, naj podprejo zaprta dekleta, četudi jim njihova glasba ni blizu. »Prepričan sem, da ste oboževalci svobode izražanja. Vsak svetovni voditelj, ki trdi, da je ljubitelj Beatlov in Johna Lennona, hkrati pa zapira glasbenike, ker izražajo svoja politična stališča, je hinavec, nevaren hinavec,« se je poigral s Putinovim glasbenim okusom. »Nadja, Katja, Maša, upam, da vas bodo kmalu izpustili. Spremljamo vas,« jih je spodbujal britanski glasbenik Peter Gabriel. Pred Putinovim obiskom v Londonu so pismo podpore v Timesu objavili Jarvis Cocker (Pulp), Pete Townshend (The Who) in Neil Tennant (Pet Shop Boys). »Posebno zaskrbljeni smo nad ravnanjem z dekleti. Zlasti nad dejstvom, da so na sodišču zaprte v stekleni kletki, in poročili, da jim ne dajejo dovolj hrane.«
Legendarni Johnny Rotten iz skupine Sex Pistols jim je posvetil celoten pankovski festival v Blackpoolu, na svojem koncertu v Rusiji pa so jim izrazili podporo tudi Faith No More. Član skupine Beastie Boys Adam Horowitz jim je namenil izkupiček koncerta v newyorškem nočnem klubu, podobno usodo pa je doživel tudi koncert v ljubljanski Menzi pri koritu, na katerem so nastopile glasbene zasedbe Lamdisease, Sentence, Škrip Orkestra in Ludovik Material ter didžejki Tigresse in Sestra, organizirali pa so ga Lezbično-feministična univerza, festival Mesto žensk in festival Rdeče zore. Hkrati s koncertom so pred ruskim veleposlaništvom v Sloveniji pripravili tudi protestni shod.
Terry Gilliam, slavni režiser humoristične nanizanke Leteči cirkus Montyja Pythona, je dejal, »da je vsakemu zdravorazumskemu človeku jasno, da je reakcija na njihovo dejanje absurdna, odvratna in zelo verjetno bogokletna. Videti je, kot da bi se v Rusijo vrnilo obdobje carizma ali stalinizma.« Svoje oboževalce je k podpori pozval tudi britanski pisec in igralec Stephen Fry: »Prekinil bom svoj tviterski dopust in vas prosil, da za podporo Pussy Riot storite vse, kar je v vaši moči. Pritisnite na Putina!«
Gospod Putin, žogica je na vaši strani!