Logo

Kam je izginila ruska zima?

Moskva – V ruskem glavnem mestu zadnje dni skorajda ni omizja, za katerim beseda ne bi nanesla na neobičajno toplo vreme, ki so ga v evropski del Rusije prinesli južni in jugozahodni vetrovi. »To ni normalno. Zdaj bi morali imeti že več tednov sneg, zunaj pa so skorajda pomladne temperature,« je na to temo speljal pozornost s finančne krize tudi upokojeni ekonomist Volodja Kornjejev. Rusi se glede oblačil ravnajo bolj po koledarju kakor po temperaturah, zato je na obisk prišel s kučmo na glavi, čeprav ni zimskega mraza. Prodajne razstave krznenih izdelkov, ki so v decembru odprle svoja vrata, vseeno bolj kot ne samevajo.


 

Od naše dopisnice

Moskovčani so na svoje zime z obilico snega in temperaturami pod –20 stopinj Celzija kar nekako ponosni, zato se v teh dneh malodane z nostalgijo sprašujejo, kam je izginila dobra stara ruska zima. Prvi zimski mesec je namesto snega prinesel dež, temperature pa so v soboto dosegle rekordnih 9,4 stopinje Celzija. »Šestega decembra so bile temperature najvišje, vse odkar opravljajo meteorološke meritve. Najbolj smešno pa je, da smo rekord namerili ponoči. Letošnji december je bil rekordno topel. Prejšnji rekord za prvi zimski mesec je bil postavljen 15. decembra 2006, ko se je živo srebro dvignilo na 9,2 stopinj Celzija,« so statistiko predstavili na moskovskem meteorološkem uradu. Tam napoveduje, da bodo konec prihodnjega tedna temperature še celo nekoliko višje.

V povprečju za 6 stopinj Celzija višje temperature so jo zagodle tudi ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu, saj bo moral zaradi manjše porabe zmanjšati tudi proizvodnjo.

Zaradi vremenskih odklonov so v Rusiji spet priljubljene tudi razprave o globalnem segrevanju ozračja. »Temperature bodo naraščale vsaj do leta 2015,« je opozoril vodja ruskega hidrometeorološkega urada Aleksandr Bedricki. Dodal je, da je veliko teorij, med njimi je tudi tista o globalnem ohlajanju, le da še ni potrjena. »Nekateri mislijo, da bo Evropa zamrznila, če bo Zalivski tok izginil. S tem se ne strinjam,« je izjavil Bedricki in opozoril, da ni potrjena niti teorija o globalnem segrevanju ozračja zaradi izpusta toplogrednih plinov. »Tudi če predpostavimo, da večanje človeških aktivnosti in toplogredni plini nimajo škodljivega vpliva na podnebje, si je treba še naprej prizadevati za omejevanje izpustov, saj bo to koristilo gospodarstvu, zmanjšalo bo onesnaženost okolja, razvijali pa se bodo tudi alternativni viri energije,« je dejal Aleksandr Bedricki in pozval, naj si vsi prizadevajo za zmanjševanje industrijskih izpustov.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

10/12/2008 clanek-1479267.md

Priporočam