Moskva – Po obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Washingtonu je očitno znova posijal žarek upanja za prihodnje sodelovanje med Rusijo in Natom. Vsaj tako je vodja ruske diplomacije zatrdil po pogovoru z ameriškim predsednikom Barackom Obamo in ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. »Upam, da bodo umetno ustvarjene ovire premagane že v bližnji prihodnosti in da bo to pomembno telo nadaljevalo delo na temeljih, ki smo si jih zamislili ob njegovi ustanovitvi,« je novinarjem sporočil po pogovorih. Označil jih je za produktivne, pri čemer je imel po lastnih navedbah v mislih njihovo konstruktivno, skorajda poslovno naravo.
Od naše dopisnice
Do visokega ameriško-ruskega srečanja je prišlo v času, ko so odnosi med Vzhodom in Zahodom spet začeli spominjati na tiste iz hladne vojne. Nezaupanje je tako globoko, da so s sedeža zveze Nato v Bruslju zaradi obtožb o vohunjenju izgnali dva ruska diplomata, v Kremlju pa so se odzvali z izgonom dveh kanadskih diplomatov, zaposlenih v informacijskem centru Nata v Moskvi. Rusija je poleg tega sporočila, da se umika iz ministrskega srečanja sveta Nato-Rusija, ki je bilo napovedano za ta mesec. Vse skupaj je še dodatno poslabšala vojaška vaja Nata, ki se je začela v Gruziji in jo je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev označil za odkrito provokacijo.
Lavrov je vse te zaplete opredelil kot poskus miniranja odnosov med Rusijo in Natom, ki so se po lanski gruzinsko-ruski vojni začeli počasi normalizirati. Ne glede na vse pa je optimističen: »Taka nasprotja so nekaj povsem normalnega za odnose med velikima državama.« Podobnega mnenja sta bila tudi gostitelja Obama in Clintonova, ki menita, da so nasprotja manj pomembna od začetka pogajanj o novem sporazumu o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja, ki naj bi zamenjal sporazum Start 1, katerega veljavnost se izteče konec leta. »Zmanjšanje strateškega arzenala je preveč pomembna tema, da bi bila lahko talec katerega koli režima na svetu,« je Lavrov dal vedeti, da zaradi Gruzije ne bo odstopil od skupnih prizadevanj za skrčenje strateške jedrske oborožitve.
V skladu z zavezo, ki sta jo na aprilskem srečanju v Londonu sprejela Obama in Medvedjev, bodo Rusija in ZDA vzajemno zmanjšale število raket z jedrskimi konicami s trenutnih 1700 na 1500. Po poročanju ruskih medijev je Lavrov na srečanju v Washingtonu predlagal tudi nov način za ugotavljanje dejanskega stanja jedrskega arzenala, v skladu s katerim bi upoštevali tako jedrske konice, nameščene na raketah, kot tudi tiste, ki so shranjene v vojaških skladiščih. Po podatkih, objavljenih na strani GZT.ru, jih imata obe strani kar 10.000.
Da je Rusija kljub trenjem pripravljena na otoplitev odnosov z Natom, je včeraj zatrdil tudi ruski veleposlanik pri severnoatlantskem zavezništvu Dmitrij Rogozin. Hkrati je namignil, da bi bili lahko izgon ruskih diplomatov in vojaški manevri v Gruziji zarota, za katero po njegovem stojijo vzhodnoevropske članice zavezništva: »Imamo odlične odnose z nekaterimi članicami zveze, toda so tudi takšne, ki se bojijo, da bodo v evro-atlantskih povezavah izgubile svojo identiteto, in morajo preostali svet ob vsaki priložnosti opozarjati nase.« Nekaj odgovornosti je pripisal tudi ostankom Busheve administracije: »Tu po našem mnenju obstaja možnost, da gre za zaroto, usmerjeno proti Obamovi zavezi o izboljšanju odnosov med blokoma.«
Pozitiven signal je prišel tudi iz ust Medvedjeva, ki je prvič spregovoril o možnosti obnovitve sodelovanja z Gruzijo. V sporočilu, namenjenem gruzinskim veteranom druge svetovne vojne, je poudaril, da državi veže skupna dediščina boja proti fašizmu. Kot je še dejal, se Rusija nikoli ne bo pogovarjala s sedanjim predsednikom Mihailom Saakašvilijem, je pa pripravljena stike obnoviti s katero koli prihodnjo vlado v Tbilisiju.