Nazran, Olgeti – »Naj nam Bog da moči, da se maščujemo svojim sovražnikom,« je eden od verzov himne republike Ingušetije, kjer so tako kot v vseh drugih ruskih republikah na Severnem Kavkazu zvesti tradiciji krvnega maščevanja, ki jo poznajo le še v ponekod na jugu Italije in na severu Albanije. Po podatkih ruske izdaje tednika Newsweek je v krvno maščevanje še vedno ujetih kar 188 inguških družin, zato je bilo prizadevanje za njihovo spravo eden od prvih ukrepov novega inguškega predsednika Junusbeka Jevkurova.
Od naše dopisnice
Iz literature poznamo primere, ko so se ljudje iz strahu pred krvnim maščevanjem zatekli v srednjeveške kamnite stolpe visoko v kavkaških gorah, kjer je ta starodavna praksa še zdaj živa, pogosta pa je tudi v mestnih središčih. Čeprav je v nasprotju z zveznimi zakoni, se novi predsednik ni odločil za njeno prepoved, saj je po njegovem pomembni del kavkaške tradicije. Namesto tega je izbral posredovanje med sprtimi družinami in kar 23 jih je s pomočjo lokalne oblasti doseglo spravo. Okronali so jo z uradno spravno slovesnostjo v eni od tamkajšnjih mošej. »Veliko starešin je pri tem jokalo. Od srca se jim je odvalil kamen, ki jih je težil vrsto let,« se je Jevkurov pred skupino tujih novinarjev pohvalil s svojim dosežkom.
Krvno maščevanje se napove po umoru ali posilstvu in traja, dokler ni maščevano s smrtjo storilca ali njegovega sorodnika. »Družine zaradi krvnega maščevanja ne morejo sedeti skupaj, se pogovarjati, potovati z istim avtobusom in obiskovati iste šole. Ne smemo dopustiti, da bi se ta problem vlekel leta oziroma stoletja. Dekle in fant iz dveh sprtih družin se zaljubita, a se ne moreta poročiti. Vsakdanje življenje zaradi tega trpi,« je ritual krvnega maščevanja predstavil Magomed Mucolgov, predsednik organizacije za varstvo človekovih pravic Mašr. »Zaradi njega je umrlo več kot tisoč ljudi. Mladi ljudje umirajo pred našimi očmi, zato podpiram predsednikovo prizadevanje,« je dejal Mucolgov.
Zvezni zakoni prepovedujejo tudi mnogoženstvo, ki ga je na Kavkazu vseeno čedalje več. »Mislim, da je mnogoženstvo doma v eni od 500 družin,« ocenjuje Lana Ljanova, starejša ženska iz družine v gorski vasici Olgeti, ki ima celo ulico Vladimirja Vladimiroviča Putina. »Za zdaj z drugo ženo dobro shajava. Ne mene ne nje ni nikoli prevaral. Nikakršen džigit ni,« je uporabila kavkaško ustreznico za t. i. žigola.
Predvsem nove družice si želi tudi 90-letni vdovec in najstarejši vaščan Džejnabit Jevkurov, sorodnik predsednika, ki k modremu starcu pogosto prihaja po nasvet. Džejnabit, ki je v mladih letih tudi sam živel v kamnitem stolpu, iz katerih so se ljudje začeli izseljevati šele leta 1944, je sodeč po mladostnem videzu na dobri poti, da se – tako kot pred njim številni prebivalci Kavkaza –, tudi sam vpiše med najstarejše Zemljane. »Nikoli nisem pil vodke ali kadil.Vse življenje pijem predvsem kozje mleko,« je zaupal recept za večno mladost.