Ruski predsednik Vladimir Putin se je na letošnji Forbesovi lestvici najvplivnejših ljudi sveta uvrstil na tretje mesto. Pred njim sta ameriški predsednik Barack Obama in nemška kanclerka Angela Merkel. V geostrateškem jeziku bi to pomenilo, da so najvplivnejši svetovni igralci Združene države Amerike, Evropska unija in Rusija. Največja država na svetu je imela kritik na svoj račun vrh glave. Na krilih gospodarskega preporoda in stabilnosti je dežurnim kritizerjem postavila ogledalo. Po poročilu o kratenju človekovih pravic v ZDA je luč sveta ugledalo še poročilo, posvečeno stari celini....
Ruski predsednik Vladimir Putin se je na letošnji Forbesovi lestvici najvplivnejših ljudi sveta uvrstil na tretje mesto. Pred njim sta ameriški predsednik Barack Obama in nemška kanclerka Angela Merkel. V geostrateškem jeziku bi to pomenilo, da so najvplivnejši svetovni igralci Združene države Amerike, Evropska unija in Rusija. Največja država na svetu je imela kritik na svoj račun vrh glave. Na krilih gospodarskega preporoda in stabilnosti je dežurnim kritizerjem postavila ogledalo. Po poročilu o kratenju človekovih pravic v ZDA je luč sveta ugledalo še poročilo, posvečeno stari celini.
Predstavili so ga slaba dva meseca zatem, ko je Evropska unija prejela Nobelovo nagrado za mir, s katero se kiti tudi ameriški predsednik Barack Obama. Sodeč po nekdanjih nagrajencih, je Rusija idealna kandidatka za to laskavo priznanje. Resda tudi sama krši človekove pravice, po drugi strani pa razgalja tuje kršitve. Nič drugače ni z ZDA in EU, zato razprava o spoštovanju človekovih pravic spominja na pogovor skupine pijancev, ki se prepirajo, kdo je bolj pijan.
Trezno gledano je rusko poročilo dobrodošla osvežitev v globalni monofoniji. Še bolj zato, ker ruski očitki na evropski račun ne bi mogli biti bolj resnični. Oblast grobo zatira ljudske proteste zaradi varčevalnih ukrepov in skorumpiranih elit, socialne pravice se zmanjšujejo, povečuje pa se ksenofobija, rasizem, agresivni nacionalizem in neonacizem.
V litovskem mestu Bauska so sredi septembra odkrili spomenik litovskim pripadnikom Waffen SS, »ki so mesto ubranili pred drugo sovjetsko okupacijo«. Rusija se je odzvala z resolucijo proti glorifikaciji nacizma, ki jo je v generalni skupščini Združenih narodov podprlo 120 držav. Združene države Amerike so se sklicevale na svobodo govora in glasovale proti, Evropska unija se je vzdržala. Precej manj so v Bruslju omahovali, ko so zaradi pritožbe latvijske delegacije s sedeža evropske komisije odstranjevali plakat s srpom in kladivom, ki je bil tam razstavljen v okviru nagradnega natečaja »Europe4all«. V preddverju so ostali simboli krščanstva, islama, judaizma in drugih svetovnih religij. V Latviji, Moldaviji in na Madžarskem sta srp in kladivo prepovedana, saj predstavljata »totalitarno ideologijo«. Najmanj, kar lahko rečemo, je, da gre za dvojne standarde.
Slovenija je že leta 2009 dokazala, da ji je blizu mentaliteta baltskih držav. Na skupno pobudo litovskega predstavnika ter poslanca italijanske narodne skupnosti Roberta Battellija je parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) sprejela resolucijo, ki izenačuje stalinizem in nacizem. Pred slovenskim veleposlaništvom v Moskvi so potekali protesti, na katerih so člani komunistične partije obsodili poskuse revizije zgodovine. To pa ni edina podobnost. V Latviji in Estoniji so številni rusko govoreči prebivalci še zdaj brez državljanstva ter osnovnih pravic, ki jih je Slovenija dolgo odrekala izbrisanim.
Slovenija se prevečkrat znajde v »slabi družbi«, pa najsi gre za zgodovinske razprave, blokiranje sankcij proti predstavnikom beloruskega režima ali glasovanje o statusu Palestine.