Moskva – V evropskem parlamentu so predstavili seznam kandidatov za letošnjo nagrado Andreja Saharova, ki jo vsako leto podeljujejo za dosežke na področju svobode govora in misli. Najbolj kontroverzen nominiranec je ameriški žvižgač Edward Snowden, ki je začasni azil našel v Rusiji.
Polona Frelih, dopisnica
Če bi nagrado, ki nosi ime po sovjetskem znanstveniku in disidentu Saharovu, res dobil ameriški disident Snowden, ki ga je pred pregonom v domovini zaščitil ruski režim, bi bila to nepredstavljiva ironija usode. »Ameriška vlada ga preganja kot izobčenca … Vlade, ki so se mu drznile dati azil, od ameriške vlade prejemajo grožnje. Boleča ironija je, da je dobil zaščito samo v Rusiji, državi z avtoritarnimi tendencami in demokratičnim primanjkljajem,« je kandidaturo utemeljil Christian Engstrom iz švedske Piratske stranke.
Kot kaže, ima Snowden prav na Švedskem največ podpornikov. Švedski profesor sociologije Stefan Svallfors je namreč tudi pobudnik Snowdnove kandidature za Nobelovo nagrado za mir. Če jo bo dobil, bo to prav tako svojevrsten absurd, saj je med dobitniki tudi ameriški predsednik Barack Obama, prvi človek sistema, ki se mu je Snowden postavil po robu.
»Nobelove nagrade si ne zasluži nič manj kot Obama, saj je razkril, da so Združene države Amerike ena sama vojaška doktrina,« je pobudo podprl poslanec ruske dume Aleksander Sidjakin. »Poskušal je rešiti svet, pri čemer njegovi motivi niso bili materialni. Branil je ustavo svoje domovine in ameriško demokracijo,« je pobudo promoviral tudi član predsedniškega sveta za človekove pravice Kiril Kabanov. »Vse skupaj čedalje bolj spominja na mehiške limonade. Ne bi mu pripisoval tolikšnega pomena, saj se mi zdi, da se njegovi dosežki poveličujejo,« je navdušenje sonarodnjakov miril vodja predsedniškega sveta za človekove pravice Mihail Fedotov.
»Obama je pripravljen trgovati s tujo svobodo«
Za nagrado Saharova v višini 50.000 evrov se potegujejo še padli ruski oligarh Mihail Hodorkovski, trije beloruski politični zaporniki: vodja človekoljubne organizacije Vjasna Ales Bjaljacki, nekdanji opozicijski predsedniški kandidat Mikalaj Statkevič, ter član mladinskega gibanja Mlada fronta Eduard Lobau in pakistanska blogerka Malala Jusafzaj, ki so jo talibi zaradi njenega boja za pravico deklet do šolanja oktobra lani ustrelili v glavo, pred tem pa se je znašla tudi na lestvici najvplivnejših Zemljanov revije Time. Prav pogumna pakistanska deklica ima po mnenju poznavalcev največ možnosti, da ji 10. oktobra nagrado tudi v resnici podelijo.
Leta 2009 so nagrado prejeli trije predstavniki ruske človekoljubne organizacije Memorial: Ljudmila Aleksejeva, Oleg Orlov ter veteran sovjetskega in ruskega boja za človekove pravice Sergej Kovaljov. Ta je takrat v pogovoru za Delo takole komentiral dejstvo, da je Nobelovo nagrado prejel prav Obama: »Mogoče si nagrado zaslužijo ameriški volivci, ki so 40 let po tem, ko so se morali temnopolti voziti v posebnih avtobusih, izvolili temnopoltega predsednika. To je velika stvar. Na žalost je Obama zanemaril prav takšne procese, ki so tudi pripeljali do njegove izvolitve. Pripravljen je trgovati s tujo svobodo, zato mislim, da bo slab predsednik.«