Moskva – V ruskem glavnem mestu bo 28. maja prva dovoljena parada istospolno usmerjenih, za kar je zaslužna odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je razsodilo, da so bile vse prejšnje prepovedi nezakonite. Kljub pomembni zmagi ruskih gejevskih aktivistov tudi letošnji shod verjetno ne bo minil brez incidentov. Ruska pravoslavna cerkev je napovedala svoje demonstracije, »na katerih bodo izrazili upravičeno jezo in zdravje Moskovčanov obvarovali pred zadušljivim smogom spolne razvratnosti«, kot se je sočno izrazil Vsevolod Čaplin, ki pri Ruski pravoslavni cerkvi vodi oddelek za cerkev in družbo.
Od naše dopisnice
Ruska pravoslavna cerkev že dolgo bije moralistično križarsko vojno proti narkomaniji, alkoholizmu, prostituciji in istospolno usmerjenim. »Rusija je dom za vse in kljub izjemno raznovrstnim tradicijam, navadam in običajem večino naših državljanov povezuje čut za moralnost,« so zapisali pri Svetu pravoslavnih organizacij. Javna promocija homoseksualnosti ima po njihovem koruptiven učinek na otroke in mladostnike, zato so parade nesprejemljive. Pozvali so k prepovedi letošnjega shoda, ki se je zadnja leta vedno končal z nasiljem, kar so v cerkvenih krogih označili za »pogumno držo« ruskega glavnega mesta. Dolgo let mu je vladal župan Jurij Lužkov, ki je parade istospolno usmerjenih označil za »satansko delo«.
S svojimi stališči pri Ruski pravoslavni cerkvi večkrat poskrbijo za živahne javne razprave, najuspešnejši »provokator« pa je nedvomno prav Čaplin. V začetku leta je prah dvignila njegova izjava z okrogle mize za medetnične odnose, v kateri je bil žaljiv tako do žensk kot do prišlekov s Kavkaza: »Če nosi mini krilo, lahko spodbudi ne samo moškega s Kavkaza, ampak tudi Rusa. Če je pijana, bo to dosegla še laže. Če je aktivna v iskanju stikov, potem naj se neha spraševati, zakaj se je vse skupaj končalo s posilstvom.«
Sedemsto vernikov je patriarha Kirila pozvalo, »naj obsodi žaljive in diskriminatorne izjave na račun žensk«, v odprtem pismu pa so poudarili še, »da je zunanji videz zasebna stvar ter da ima pravico do spolne nedotakljivosti vsakdo, ne glede na slog oblačenja in krog odnosov«. Cerkveno vodstvo se je odzvalo s pojasnilom, da je bil to poskus spodbujanja javne razprave o ustreznosti oblačenja v ruski javnosti. Čaplin se zavzema kar za uvedbo oblačilnega koda na javnih mestih: »Kako se ženska vede na delovnem mestu ali v izobraževalni ustanovi, ni njena zasebna stvar. Mimogrede, to se nanaša tudi na moške v kratkih hlačah in majici. Tudi nekdo v športnih hlačah in copatih si ne zasluži spoštovanja. Za brezdomce to seveda ne velja.« Kakšno oblačenje podpira, si je bilo mogoče ogledati na modni reviji z naslovom Pravoslavna moda.
Čaplin je zavrnil obtožbe, da je s svojo izjavo upravičeval spolne napade. »Za takšna dejanja seveda ni opravičila, vendar problem obstaja. Ne zame, ampak za tiste, ki mestne ulice zamenjujejo za striptiz lokal oziroma bodo to storili, ko se bo končala zima. Pomanjkljivo oblečene ženske in ženske, namazane kot klovni, ki se poskušajo na ulici, v metroju ali baru seznaniti z moškim, tvegajo, da bodo naletele na pijanega idiota. Zagotovo ne bodo dobile razumnega moškega, ki spoštuje samega sebe.« Svoj monolog je končal z opozorilom, »da je svobodno in lahkotno obnašanje direktna pot do nesreče, prazne enodnevne ljubezni, kratkoročnih porok, ki jim sledijo umazane ločitve, zlomljenih usod otrok, osamljenosti, norosti in življenjske katastrofe«. Polona Frelih