Morje Adrijansko

Na moskovski mestni plaži, ki je po ubornih oljkah, uvoženih iz Italije, dobila pompozno ime Oljčna, smo se zapletli v pogovor o sanjskih kopališčih. Ob blatni in tudi sicer onesnaženi reki Moskvi, kjer plaže zaradi pomanjkanja alternativ rastejo kot gobe po dežju, ti kaj drugega niti ne preostane. Kopal sem se v Črnem morju, v Rdečem morju, v Atlantskem oceanu v Maroku, Franciji in Veliki Britaniji, v Baltskem morju, Sredozemskem morju, Indijskem oceanu … se je širokoustil znanec.

V glavi so se mi odvrteli vsi moji dosedanji počitniški kraji. Kopala sem se marsikje, pa vendar zares samo v našem prečudovitem Jadranskem morju. Z nostalgijo se spominjam Osorja na otoku Cresu, kjer je imela naša šola počitniški tabor. Spali smo pod borovci, dan smo začenjali z dviganjem zastave in pesmijo, ki se je na žalost ne spomnim več. Iz ogromnih šotorov s prikupnimi imeni Morske deklice ter Morski psi je bilo še ponoči mogoče slišati otroško čebljanje.

Govorilo se je o prvih ljubeznih – simpatičnih svetlolasih Nemcih, ki so taborili nedaleč od nas ter albanskemu smetarju Adiju, ki je ogrel srce marsikaterega dekleta. Kot otroci pač nismo diskriminirali in odrasli nam v glave še niso vcepili, da prikupni smetar s Kosova ni najbolj perspektivna življenjska izbira.

Osor je kmalu postal premajhen. Razpeli smo svoja jadra – Kornati, Silba, Vis, Korčula, razbeljeno kamenje, sinje morje, oljke, sivka in borovci. Hrvaška resda ni edina slovanska pomorska država, kot se je zareklo hrvaškemu premieru Zoranu Milanoviću, je pa vsaj zame najlepši počitniški kraj. Če poleti vsaj za par dni ne obiščem Hrvaške, se mi zdi, da sem ostala brez dopusta.

Pravzaprav je sosednja Hrvaška zame že od otroštva v resnici edina slovanska pomorska država. Buči, buči, morje Adrijansko!

Polona Frelih

𝕏   Facebook   Telegram   Viber