Ameriški podpredsednik Joe Biden je ruskemu vodstvu oljčno vejico ponudil na varnostni konferenci v Münchnu pred dvema letoma. Med nedavnim obiskom v Moskvi je dokazoval, da nič več ni tako, kot je bilo med vladavino nekdanjih predsednikov Vladmirja Putina in Georgea W. Busha. Spoznala sta se na Brdu pri Kranju leta 2000, ko je nastala zdaj že legendarna Busheva fraza, »da je pogledal Putinu v oči in videl njegovo dušo«. Biden jo je na srečanju s Putinom menda parafraziral v izjavo, »da je pogledal Putinu v oči, vendar njegove duše ni videl«....
Ameriški podpredsednik Joe Biden je ruskemu vodstvu oljčno vejico ponudil na varnostni konferenci v Münchnu pred dvema letoma. Med nedavnim obiskom v Moskvi je dokazoval, da nič več ni tako, kot je bilo med vladavino nekdanjih predsednikov Vladmirja Putina in Georgea W. Busha.
Spoznala sta se na Brdu pri Kranju leta 2000, ko je nastala zdaj že legendarna Busheva fraza, »da je pogledal Putinu v oči in videl njegovo dušo«. Biden jo je na srečanju s Putinom menda parafraziral v izjavo, »da je pogledal Putinu v oči, vendar njegove duše ni videl«. Tako vedo povedati predstavniki ruskih opozicijskih strank in človekoljubnih organizacij, ki so glavne žrtve ponovnega zagona v ameriško-ruskih odnosih. Med prvim obiskom v Rusiji je ameriški predsednik Barack Obama namreč obljubil, da se bo uradni Washington vzdržal priljubljenih lekcij na račun ruske demokracije.
Besede, izrečene na zaprtem srečanju z ruskimi pravozaščitniki, potrjujejo teorijo Nezavisime Gazete, da je bil glavni cilj Bidenovega obiska ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva spodbuditi, da se bo prihodnje leto potegoval za nov predsedniški mandat. Čez lužo se bojijo, da bi se z vrnitvijo Putina v Rusijo vrnilo ozračje zaostalosti, kakršno je v romanu Mrtve duše opisoval Gogolj. Sodeč po ameriški logiki, je Medvedjev edini porok za nadaljevanje rusko-ameriškega partnerstva. Njegovi dosedanji rezultati so nov sporazum Start, ruska podpora sankcijam proti Iranu in pomoč pri zavezniških operacijah v Afganistanu. ZDA so v zameno podprle ruski vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo, preoblikovale načrte o protiraketnem ščitu v Evropi in se odrekle širjenju Nata na posovjetsko prostranstvo.
Dokaz, da se Medvedjev že pripravlja na drugi predsedniški mandat, analitiki vidijo v njegovem govoru ob 150. obletnici, odkar je ruski car Aleksander II. odpravil tlačanstvo. V njem je potegnil vzporednice s takratnimi reformami in z zdajšnjo modernizacijo. »Danes si prizadevamo za razvoj nepopolnih demokratičnih ustanov, razvijamo gospodarstvo in spreminjamo politični sistem. Svobode ne moremo preložiti na naslednji dan,« je poudaril v »manifestu o svobodi«.
V njegov drugi mandat zaupa tudi vse več poznavalcev v Rusiji. »Če ne bo še drugič predsednik, bo šla po gobe modernizacije države,« meni prokremeljski analitik Gleb Pavlovski. »Ponovna izvolitev Putina bo škodovala mednarodnemu ugledu Rusije, kar bo oslabilo režim. Putin to še kako dobro razume. Na oblast bi lahko prišel samo v primeru izrednih razmer,« ocenjuje Nadija Arbatova iz Inštituta za svetovno gospodarstvo in mednarodne odnose.
V očeh mednarodne skupnosti je Rusija postala bolj prijazna država, saj se je iz 29. povzpela na 13. mesto, naložbena klima pa ostaja neugodna, saj je na lestvici 43 evropskih držav zasedla 41. mesto. Tudi zato je Medvedjev pred kratkim ustanovil odbor 27 tujih strokovnjakov, ki naj bi pomagali pri preobrazbi Moskve v svetovno finančno središče. Za zdaj visokoleteči načrti Medvedjeva še niso pokazali rezultatov.
Medtem Putin nadaljuje sklepanje energetskih poslov, s katerimi želi povečati odvisnost od ruskih energentov, kar bo počel tudi med skorajšnjim obiskom v Sloveniji. »Na zahodu si Rusije ne upajo kritizirati, ker so odvisni od ruske nafte in plina,« je med srečanjem z Bidenom izpostavila veteranka ruskega boja za človekove pravice Ljudmila Aleksejeva. To se bo brez dvoma pokazalo tudi med Putinovim obiskom v Sloveniji.
:: unmapped ::
Navodilo: MNENJA_Kom2_