Moskva – Ruska centrala banka je zadnje dni pod velikimi pritiski, da vendarle zniža obrestno mero. Ta je zdaj med 15 in 19 odstotki, kar pomeni, da morajo banke posojila odobravati še po višjih, tudi 25-odstotnih obrestnih merah, kar duši gospodarsko aktivnost. Druga posledica dragih posojil je vedno slabša sposobnost posojilojemalcev za odplačilo obroka, kar naj bi po nekaterih napovedih do konca tega leta potopila na stotine manjših ruskih bank.
Od naše dopisnice
»Pričakujemo, da bo obseg neplačanih posojil do konca leta dosegel med 15 in 20 odstotki vsega kreditnega portfelja,« je za Financial Times povedal Pjotr Alen, direktor Alfa Bank, ki sodi med eno največjih zasebnih bank v Rusiji. Črnogled je tudi finančni minister Aleksej Kudrina, ki je pretekli teden opozoril, da je obseg neplačanih posojil že dosegel deset odstotkov, kar pa banke večinoma skrivajo.
Obrestna mera je v Rusiji visoka predvsem zaradi inflacije, ki je prejšnji mesec na letni ravni dosegla 15 odstotkov, drugi razlog pa je, da si želi vlada z njo povečati število depozitov v rubljih. Podjetja in posamezniki so namreč zadnjega pol leta domačo valuto mrzlično pretapljali v devize in tako še bolj spodbujali upad rublja. Toda zadnja dva tedna je bila centralna banka že prisiljena odkupovati dolarje, da bi zavrla pretirano rast rublja, zato številni analitiki menijo, da je napočil čas za znižanje obrestnih mer. »Če bo domača valuta ostala stabilna in se bo umiril tudi beg tujega kapitala, potem bo centralna banka najverjetneje držala besedo in bo aprila znižala obrestno mero,« meni Jevgenij Nadoršin iz moskovske Trust Investment Bank.
Sicer po mnenju Avena sedanja kriza v Rusiji bolj spominja na tisto, ki je Sovjetsko zvezo prizadela med letoma 1985 in 1986, kot pa na krizo iz leta 1998, iz katere se je Rusija pobrala precej hitro. Po njegovem mnenju se bo država zdaj osredotočila na reševanje približno 30 največjih bank, usoda preostalih – teh je v Rusiji več kot 1200 – pa je negotova.
Precej bolj optimističen je guverner ruske centralne banke Aleksej Uljukajev, ki se sicer strinja, da bo treba obrestno mero znižati, hkrati pa poudarja, da so bojazni o propadu bančnega sektorja pretirane. Kot je povedal, bo centralna banka vse finančne institucije znova pozvala, naj pripravijo zadostne rezerve, s katerimi bi si pomagali, če bi se povečalo število neplačnikov posojil. Uljukajev še meni, da so ruske banke dobro zaščitene, saj imajo menda v povprečju po 16 rubljev kapitala na vsakih sta rubljev aktive, kar je celo deset odstotkov več, kolikor zahteva zakonodaja.
S težavami pa se v Rusiji ne spopada samo bančni sektor, ampak celotno gospodarstvo. Svetovna banka je tako pretekli ponedeljek znižala napoved o ruski gospodarski rasti, po kateri naj bi se ruski BDP letos zmanjšal za kar 4,5 odstotkov.