Moskva – Ruski BDP se je prvi polovici letošnjega leta skrčil za alarmantnih deset odstotkov, a padanje naj bi se postopoma že umirjalo in gospodarska rast naj bi do konca leta upadla za 8,5 odstotka, je zapisano v zadnjem poročilu Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, s katero je Rusija prejšnji mesec začela pogovore o članstvu. Ruska vlada je zmerno optimistična tudi zaradi umirjanja padca industrijske proizvodnje.
Od naše dopisnice
Rusija je že vse od lanske jeseni močno prizadeta zaradi padca povpraševanja po surovinah in zato padca cen. Močno jo je prizadel tudi beg tujega kapitala, svoje so dodale tudi posledice globalne krize, saj zadolžena domača podjetja ne zmorejo več refinancirati svojih dolgov. Kriza je obenem pokazala bolečo odvisnost proračuna od naftnih dolarjev; njihov delež v proračunskih prihodkih je lani znašal kar 42 odstotkov. Vlada se je sicer bliskovito odzvala in porabila kar tretjino rezerv – okrog 200 milijard dolarjev, s čimer je preprečila kolaps domače valute in paniko pri imetnikih bančnih depozitov, s kakršno se je spopadla med krizo leta 1998.
Še vedno se z največjimi težavami srečujeta gradbeništvo in avtomobilska industrija in po podatkih ruskega statističnega urada je proizvodnja osebnih vozil v prvih šestih mesecih upadla za 60 odstotkov glede na leto 2008, proizvodnja tovornih vozil pa za dobrih 72 odstotkov. Ruska ministrica za gospodarstvo Elvira Nabiullina je ne glede na to optimistična, saj se je dosedanji strm padec industrijske proizvodnje v juniju upočasnil in je na letni ravni znašal 12,1 odstotka, še mesec pred tem pa kar 17,1 odstotka. »Lahko že govorimo o umirjanju krize,« je po predstavitvi poročila OECD zadovoljno izjavila Nabiullina.
OECD je v svojem poročilu opozorilo na nekatere nujne ukrepe, med njimi potrebo po čimprejšnjem umiku politike iz gospodarstva. »To in sprejetje še nekaterih administrativnih in nadzornih mehanizmov ne bo le pozitivno vplivalo na produktivnost in domače naložbe, pač pa tudi na zaupanje tujih investitorjev,« še pravi poročilo, ki svetuje tudi čimprejšnjo odpravo izvoznih dajatev na surovo nafto in naftne derivate. Predlog je že zavrnil pomočnik gospodarske ministrice Andrej Klepač, saj se bo država zaradi velikega trošenja po dolgih letih letos prvič srečala s proračunskim primanjkljajem malo manj kot sto milijard dolarjev, zaradi česar se bo prisiljena zadolževati v tujini. Koliko, za zdaj še ni znano. Iz enakih razlogov za zdaj še ne pride v poštev tudi znižanje davka na dodano vrednost.
Je pa Nabiullina podprla nekatera priporočila OECD, zlasti glede čimprejšnje diverzifikacije gospodarstva in spodbujanja domače potrošnje. Za zadnje je po njenih besedah v proračunu za prihodnje leto že namenjeno dobrih 15 milijard evrov. OECD obenem priporoča, naj se vlada čim prej posveti protiinflacijskim ukrepom, kjer centralni banki priporočajo, naj zniža obrestne mere in dovoli zmeren padec rublja, s čimer bi pomagala izvozno usmerjenim podjetjem.
Ruska vlada je prejšnji torek vzpostavila tudi center za spremljanje in preprečevanje socialnih nemirov. »To nam bo omogočilo, da ukrepamo preventivno,« je za agencijo Interfax povedal minister za notranje zadeve Rashid Nurgalijev.