Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil nezadovoljstvo z novo strategijo zveze Nato, ki zavezništvu omogoča uporabo sile kjer koli na svetu. »Strategija je v neskladju z ustanovno listino Združenih narodov, kar seveda zbuja zaskrbljenost,« je opozoril na srečanju s predstavniki ruskih nevladnih organizacij. »Nato nadaljuje širitev,« je poudaril še največjo rusko skrb, zaradi katere so v najnovejši ruski vojaški doktrini širitev zavezništva na vzhod prvič v zgodovini označili za neposredno grožnjo ruski varnosti.
Od naše dopisnice
Ideja o novi strategiji zveze Nato, v kateri bodo zajeti izzivi prihodnjega desetletja in možne rešitve, se je prvič pojavila na vrhu zavezništva v Strasbourgu in Kehlu aprila lani, dokončno pa naj bi jo potrdili konec letošnjega leta na vrhu v Lizboni. Z njo se ukvarja 12-članska ekspertna skupina, znana tudi kot skupina modrecev, ki jo vodi nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ustanovljena pa je bila na predlog generalnega sekretarja zveze Nato Andersa Fogha Rasmussena.
»Izbranci« so že izdelali osnutek dokumenta, v katerem so za najresnejšo grožnjo označili morebitne krize zaradi globalnega segrevanja ozračja, preskrbo z energenti, piratske napade in napade na svetovni splet. »Obramba Nata se začenja za njegovimi mejami,« je delovni naslov izbral Rasmussen, ki je poudaril tudi, da bi moralo biti sprejemanje dokumenta »najbolj transparentno v vsej zgodovini organizacije«.
Tudi zato je ekspertna skupina že v začetku februarja obiskala Moskvo, kjer je preizkušala teren; to je bil hkrati njen edini obisk v državi, ki ni članica zavezništva. Prepričali so se, da Rusija nad novimi načrti ni navdušena, kar je bilo jasno že iz najnovejše ruske vojaške doktrine. »To, kar se dogaja za mejami Nata, ne more biti ekskluzivno območje Natovega vpliva. Želimo si, da naši odnosi ne bi bili reducirani zgolj na medsebojno tekmovanje na različnih koncih sveta,« je poudaril predsednik odbora za mednarodne odnose v ruski dumi Konstantin Kosačov.
Ugledneži iz Nata so se srečali tudi s predsednikom ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolajem Petruševom, ki je od njih dobil zagotovila, da bodo pri nastajanju novega strateškega dokumenta upoštevali ruske zadržke, čemur pa v Rusiji nihče zares ne verjame. »Zagotovili so nam, da nas bodo upoštevali in da se bodo glede varnostnih vprašanj posvetovali z Združenimi narodi. Ali bodo to dejansko storili, bomo še videli,« je bil skeptičen podsekretar sveta za nacionalno varnost Vladimir Nazarov.
»Mislim, da je vsem članicam Nata jasno, da Nato ni usmerjen proti Rusiji, ampak je obrambna organizacija, katere cilj je definirati skupne grožnje,« je Albrightova Rusijo snubila k sodelovanju v boju proti terorizmu, trgovini s prepovedanimi drogami, piratstvu in širjenju jedrskega orožja. To je bila tudi edina tema, pri kateri so sogovorniki našli skupno točko.
Vodstvo Nata vsakih deset let sestavi strateški dokument, v katerem definira temeljne naloge prihodnjega desetletja. Zadnji tak dokument je bil sprejet na vrhu zavezništva v Washingtonu leta 1999 in je temeljil predvsem na izkušnjah iz balkanskih vojn. Prav v tem dokumentu so prvič omenili tudi možnost vojaškega delovanja onstran tradicionalnih meja svojih pristojnosti.