Moskva – 28. maja 1987 je takrat komaj 19-letni Mathias Rust s svojo malo cessno nezakonito pristal na moskovskem Rdečem trgu. Prelisičil je sovjetsko zračno obrambo, ki je do takrat veljala za nepremagljivo, kar je ugledu sovjetske vojske prizadejalo nepopravljiv udarec.
Zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je dobil povod za reforme, znane kot perestrojka, ki so že čez tri leta privedle do razpada sovjetskega imperija.
Polet iz Helsinkov do Moskve, ki je bila v času hladne vojne zagotovo najbolj varovana prestolnica na planetu, je eden od najbolj znanih letalskih podvigov v zgodovini. Pot je bila dolga 885 kilometrov.
Zahodnonemški pilot amater, ki je pristal ob čebulastih kupolah katedrale svetega Vasilija Blaženega, je dobil vzdevek »novi Rdeči baron« in »Don Kihot neba«. Pubertetnik z očali je čez noč postal zvezdnik, čeprav to sploh ni bil njegov motiv. »Resnično sem verjel, da bo moja tvegana avantura privedla do konca hladne vojne. Želel sem ustvariti imaginarni most do Vzhoda, ki bo zmanjšal napetosti med hladnovojnimi sovražniki,« je povedal v intervjuju za nemški Bild.
Zaradi incidenta so odstopili sovjetski obrambni minister maršal Sergej Sokolov, poveljnik zračne obrambe, letalski maršal Aleksander Koldunov, devet generalov ter 298 oficirjev sovjetske vojske, med katerimi so bili številni ostri nasprotniki Gorbačovovih reform. Že čez pol leta sta zadnji sovjetski voditelj in takratni ameriški predsednik Ronald Reagan podpisala pogodbo, s katero sta se velesili odrekli nameščanju jedrskih raket dolgega dosega v Evropi. V gesti dobre volje je vrhovni sovjet sprejel odločitev o Rustovi izpustitvi iz zapora Lefortovo, kjer je preživel 14 mesecev. Zaradi huliganstva, nespoštovanja letalskih zakonov ter nezakonitega prestopanja sovjetske meje so ga sicer obsodili na štiriletno prisilno delo v gulagu.
»Ne vem, kaj me je pičilo. Zdaj sem pripravljen prositi za odpuščanje. Nisem kriminalec,« je obžaloval svoj podvig. Potem se je še večkrat znašel v navzkrižju z zakonom. Leta 1989 je bil na 30-mesečno zaporno kazen obsojen, ker je na kliniki v Hamburgu z nožem napadel medicinsko sestro, ki s sodelavcem ni hotela na zmenek, na sodišču pa se je zagovarjal tudi zaradi kraje puloverja in goljufije. Vmes je postal hinduist, ki se je preživljal z igrami na srečo, trenutno pa je kot analitik zaposlen v investicijski banki v Zürichu. »Sem malo čudaški,« pravi ljubitelj teka in jadranja, za katerega je letenje še vedno »najboljša stvar na svetu«.
Njegov drzni podvig je navdihnil številne šale in Moskovčani so Rdeči trg še dolgo imenovali kar Šeremetjevo, ki je eno od osrednjih moskovskih letališč. Podjetje SubLogic, ki je prvotni založnik računalniškega Flight Simulatorja, je izdelalo program, katerega glavni izziv je bilo pristati na Rdečem trgu, njegovo junaštvo pa opeva tudi popularna kultura.
V Nemčiji so ob 25. obletnici spektakularnega poleta izdali knjigo in posneli dokumentarni film z naslovom Let nad Kremljem – Mathias Rust in konec sovjetskega bloka, v katerem glavni protagonist prvič razkriva doslej še neznane podrobnosti poleta, ki ga je 13. maja 1987 začel v Uetersenu v bližini Hamburga. Naslednja dva tedna je letel čez Zahodno Evropo in imel postanke na Ferskih otokih, v Keflaviku na Islandiji, Bergenu na Norveškem ter finskem glavnem mestu Helsinkih, od koder je pot nadaljeval proti Moskvi. Za pot je porabil petnajst dni.
Predelano cessno, ki je pripadala njegovemu letalskemu klubu, je najprej kupil japonski zbiralec, ki jo je leta 2008 vrnil Nemčiji. Na ogled je v Nemškem tehničnem muzeju v Berlinu.