Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je obiskal Turčijo, kjer se je pred njim že mudil predsednik Dmitrij Medvedjev in tam sklenil vrsto dogovorov v skupni vrednosti 20 milijard dolarjev. Glede dvostranskega gospodarskega sodelovanja, ki se je lani zaradi gospodarske krize skrčilo kar za 40 odstotkov, so si predstavniki obeh držav za prihodnjo petletko postavili magični cilj sto milijard dolarjev. Putin se je v Istanbulu posvetil tudi aktualnim mednarodnim vprašanjem, do katerih se je opredelil na tretjem vrhunskem zasedanju Konference za sodelovanje in krepitev zaupanja v Aziji (CICA), ki je bila na pobudo Kazahstana ustanovljena leta 1992. Zavzel se je za ne preveč ostre sankcije proti Iranu in za mednarodno preiskavo nedavnega izraelskega napada na humanitarni konvoj za Gazo.
Od naše dopisnice
Medvedjev je v Turčiji sredi maja podpisal številne sporazume na področju energetike, transporta, kmetijstva, izobraževanja in turizma, ki jih je Putin le še nadgradil. Če sta Rusija in Turčija takrat podpisali sporazum o gradnji prve turške jedrske elektrarne v sredozemskem pristanišču Mersin, sta ruska agencija za jedrski nadzor Rostehnadzor in turška agencija za jedrsko energijo tokrat podpisali sporazum o nadzoru nad jedrsko varnostjo.
Ruska stran je turškemu vodstvu predstavila podrobne študije o gradnji plinovoda Južni tok v turškem delu Črnega morja, o katerem so ruski strokovnjaki že opravili geološke raziskave. Po pisanju Kommersanta bo Rusija sodelovanje Turčije v tem projektu povezala s svojim sodelovanjem pri gradnji naftovoda med črnomorskim pristaniščem Samsun in sredozemskim Ceyhanom. Rusija je že avgusta lani potrdila, da je pripravljena dobavljati nafto, zdaj pa od Turčije pričakuje natančno študijo o finančni učinkovitosti projekta, katerega glavni cilj je zmanjšati tankerski promet v Bosporski ožini.
Primer zglednega energetskega sodelovanja med Ankaro in Moskvo je že dolgo plinovod Modri tok, ki jug Rusije povezuje s Turčijo in bi ga morali na podlagi avgusta podpisanega protokola podaljšati do Libanona, Sirije, Izraela in Cipra. V zvezi s tako imenovanim projektom Modri tok II je Putin zdaj jasno povedal, da Izrael ne pride v poštev. »Naša odločitev ni povezana s tragičnim incidentom v mednarodnih vodah, ampak gre izključno za finančne razloge,« je pojasnil v Istanbulu.
Po njegovem mnenju Izrael ne potrebuje ruskega plina, saj je ameriška energetska družba Noble Energy prejšnji teden sporočila, da izraelska plinska polja Leviatan in Tamar skrivajo dovolj zalog ne le za izraelske potrebe, ampak je plina dovolj celo za izvoz v Evropo in Azijo.
Putin se je zavzel za mednarodno preiskavo okoliščin napada izraelskih komandosov na humanitarni konvoj za Gazo, pozval pa je tudi k takojšnji odpravi blokade in sprejetju ukrepov za konec humanitarne katastrofe v Gazi, kjer poldrugi milijonov prebivalcev živi v strahotnem pomanjkanju hrane in pitne vode. »Takšne akcije proti civilni ladji so nesprejemljive,« je bil odločen Putin. Dvodnevno vrhunsko zasedanje Konference za sodelovanje in krepitev zaupanja v Aziji (CICA), katere dveletno predsedovanje bo prevzela prav Turčija, se bo po napovedih turške strani končalo s sklepno izjavo, v kateri naj bi obsodili izraelsko ravnanje.
Putin je poudaril, da je nova resolucija o iranskem jedrskem programu tako rekoč pod streho, da pa nove sankcije ne smejo biti preostre. Hkrati je obljubil, da bo Rusija jedrsko elektrarno v Bušerju dokončala do avgusta.