Moskva – »Verjetno sem sprejel najtežjo odločitev v svoji karieri. Kandidiral bom za predsednika,« je tretji najbogatejši Rus Mihail Prohorov oznanil na tiskovni konferenci, o kateri smo bili mediji obveščeni tik pred zdajci.
Drugi oligarhov izlet v politiko v manj kot pol leta so ruski mediji in politologi označili za zakulisni manever, s katerim poskušajo olajšati tretjo izvolitev Vladimirja Putina na predsedniški položaj. Šestinštiridesetletni in kar dva metra visoki milijarder ( njegovo bogastvo ocenjujejo na 13 milijard evrov), nepoboljšljivi plejboj in lastnik košarkarskega klub iz ameriške lige NBA New Jersey Nets, je v odnosu z oblastjo vedno znal loviti ravnotežje med lojalnostjo in uporništvom. Z občutkom za pravo mero se je lotil tudi predstavitve »najtežje odločitve v svojo karieri«, ki ji je v nabito polni dvorani tiskovne agencije Interfax posvetil 26 minut, kar je bil njegov doslej najdaljši javni nastop. V njem se je odzval tudi na nedavne množične proteste zaradi domnevnih volilnih goljufij, na katerih je bilo slišati pozive k odstopu ruskega premiera Vladimirja Putina. Na njegov račun ni rekel žal besede, je pa izjavil, da »se je družba prebudila, zaradi česar tisti del oblasti, ki z njo ne bo zmogel vzpostaviti dialoga, nima politične prihodnosti«.
O svoji odločitvi se menda ni posvetoval »niti s prijatelji iz Kremlja niti iz Bele hiše«, pozneje pa je neimenovani predstavnik Kremlja v intervjuju za poslovni dnevnik Vedomosti razkril, da ves čas ohranja redne stike s Putinom in njegovim krogom. Da je premier seznanjen z odločitvijo o njegovi kandidaturi, je potrdil tudi Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Teorijo o usklajeni odločitvi je prvi omenil opozicijski voditelj Boris Nemcov, eden od organizatorjev največjega protestnega shoda po razpadu Sovjetske zveze. »Prohorov je dobil nalogo, da v državi ohrani Putinov režim in samega Putina. Računajo, da bo pobral glasove ljudi, ki protestirajo proti volilni goljufiji, s čimer poskušajo zmanjšati razkol v družbi,« je vse skupaj označil za še eno »umazano zakulisno igro«.
S podobno skepso so se na njegovo kandidaturo odzvali tudi v ruski medijski srenji, da gre za odgovor na razkol v družbi, ki je privrel na površje med sobotnimi demonstracijami na Blatnem trgu v Moskvi, sodi tudi znani politolog Stanislav Belkovski. »Na shodu je postalo jasno, da so mestni izobraženci proti oblasti in so svoje stališče pripravljeni izraziti javno. S pomočjo Prohorova želi oblast nevtralizirati vso to energijo,« je v intervjuju za spletni časopis Gazeta.ru operaciji »čistega fejka in blefa« pripisal malo možnosti za uspeh. Ljudje vendarle niso več tako naivni, kakor so bili nekoč, je poudaril.
Gneča za premierski stolček
Po trditvah Belkovskega je Prohorov v zasebnih pogovorih večkrat izrazil željo, da bi v času tretjega Putinovega predsedovanja prevzel položaj premiera, ki ga je ta sicer že obljubil sedanjemu predsedniku Dmitriju Medvedjevu. Ta je vladajočo stranko Enotna Rusija popeljal na volitve, na katerih je doživela precejšen padec podpore, zato bi Medvedjev kaj lahko postal »žrtveno jagnje«. Pred tem je Putin položaj predsednika vlade menda že obljubljal tudi nekdanjemu finančnemu ministru Alekseju Kudrinu. To je bil menda glavni povod za javni spor z Medvedjevom, ki je Kudrina pozneje tudi odstavil.
Na dan, ko je Prohorov objavil predsedniško kandidaturo, je Kudrin v intervjuju za Vedomosti pozval k ustanovitve nove liberalne stranke, v kateri je pripravljen sodelovati. �Na račun odkrite predsedniške predvolilne kampanja lahko ustvarimo razmere, v katerih bomo sposobni ustanoviti normalno politično stranko. S Kudrinom sva se večkrat srečala in imava zelo podobne poglede na politični in gopodarski položaj,« Prohorov ni izključil sodelovanja z njim.
Kudrin je dolgoletni sodelavec Putina, njegov lojalist pa je tudi Prohorov, ki je le dva dni pred množičnimi protesti na svojem blogu v Livejournalu zapisal, da »na predsedniškem položaju ne vidi alternative Putinu, ki je trenutno edini, ki je sposoben kolikor toliko upravljati neučinkovito državno mašinerijo«.
Prvi skupni projekt Prohorova in Putina je bila liberalna stranka Prava stvar, na katere čelo se je Prohorov povzpel junija, konec septembra pa je bil odstavljen, za kar je s prstom pokazal na glavnega kremeljskega propagandista Vladislava Surkova, ki ga je označil za »gospodarja lutk.« Naslednja dva meseca in pol je preživel v politični pozabi, iz katere se je povsem nepričakovano vrnil. Kot Putinov resni tekmec ali kot njegova lutka?