Od naše dopisnice

Berlinsko srečanje glede protiraketnega ščita ni prineslo nobenega napredka, vendar je Rogozin ne glede na to precejšen optimist. Napovedal je, da naj bi »celovito skupno analizo prihodnjega sodelovanje glede protiraketne obrambe« uskladili že do prihodnjega zasedanja obrambnih ministrov Nata in Rusije, ki bo 9. junija v Bruslju. Glavna ruska zahteva je: »Hočemo zakonsko zavezujoča zagotovila o celovitem sodelovanju pri načrtih za postavitev sistema, pa tudi zagotovila, da ni usmerjen proti Rusiji. Prijateljsko trepljanje po rami ni dovolj.«

Povedal je še, da zanimanje evropskih držav za pogajanja o tej temi usiha zaradi vojne v Libiji, kar pomeni, da je zadeva pristala na plečih Moskve in Washingtona. Po njegovem bo libijski konflikt vplival tudi na načrtovanje protiraketnega ščita, saj se je zaradi njega okrepila grožnja islamističnega prevzema evropske južne meje. »Strokovnjaki govorijo, da so nemire sprožila levičarska gibanja, vendar na koncu na oblast vedno pridejo fundamentalisti,« je sklenil razmišljanje.

Ruski pogled na Libijo

Ruski pogled na razmere v Libiji je že v Berlinu predstavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Na grožnjo francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja in britanskega premiera Davida Camerona, da se bo operacija nadaljevala, dokler ne bo padel Gadafijev režim, se je odzval z opozorilom, »da za to nimajo mandata varnostnega sveta Združenih narodov.« Na vprašanje, kako komentira govorice, da nekatere članice Nata razmišljajo o dobavi orožja libijskim upornikom, je odgovoril, »da morajo razmere v takšnih primerih spremljati Združeni narodi, ne pa Rusija, ki se zavzema za pogajanja in ne za grožnje z ultimati«. Da so nekatere države v Libiji prekoračile mandat Združenih narodov, je pred kratkim izjavil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki se je pred tem glede posredovanja zapletel v javni spor z vplivnim premierom Vladimirjem Putinom. Okrcal ga je zaradi primerjave vojaškega posega s srednjeveškimi križarskimi pohodi, saj je sam podprl »akcijo za ustavitev kratenja človekovih pravic s strani Gadafijevih enot«.

Na berlinskem srečanju so sicer večino pozornosti namenili protiraketnemu ščitu, ki je bil ključni problem v odnosih med Rusijo in Združenimi državami Amerike že pred t. i. ponovnim zagonom v ameriško-ruskih odnosih. V veliki meri je do njega prišlo, ker se je administracija ameriškega predsednika Baracka Obama odpovedala načrtom o postavitvi delov ščita na Poljskem in Češkem, kar bi po mnenju Rusije ogrozilo njihovo sposobnost za povračilni jedrski napad in ogrozilo njihovo nacionalno varnost.

Na zasedanju Nata v Lizboni novembra lani je Medvedjev kot alternativo predlagal postavitev skupnega ščita. Rusija bi skrbela za prestrezanje raket, ki bi čez njeno ozemlje letele proti članicam Nata, te pa bi prestrezale rakete v smeri Rusije. Neimenovani predstavnik Nata je za Moscow Times razkril, da pogajanja o skupnem ščitu ne napredujejo zaradi nezaupanja med Moskvo in Washingtonom. »Ko vprašamo Ruse, kaj lahko prispevajo k potencialnemu bodočemu ščitu, kratko malo molčijo,« je opisal atmosfero. Po trditvah glavnega ruskega strokovnjaka za jedrsko varnost Vladimirja Jevsejeva iz Centra za družbene in politične študije, Rusija za zdaj ne zmore izpolniti naloge iz načrtov o skupnem ščitu. Glavni problem je, da nima ustreznih zmogljivosti za prestrezanje balističnih izstrelkov. Njen protiraketni sistem S-400 je zmožen prestrezati samo rakete kratkega in srednjega dosega, napreden protiletalski sistem S-500, ki bo zmožen uničevati tudi balistične rakete dolgega dosega, pa bo po napovedih ruskega obrambnega ministrstva dokončan šele leta 2015.

Nelagodje na ameriški strani

Na ameriški strani je bil ruski predlog sprejet s precejšnjim nelagodjem in argumentom, da Združene države Amerike svoje varnosti nikakor ne smejo prepustiti tretji državi, kaj šele hladnovojni sovražnici. Devetintrideset republikanskih senatorjev je ameriškega predsednika Baracka Obamo pred tednom dni v pismu tudi uradno opozorilo, da sodelovanje na področju protiraketnega ščita ne sme spodkopati nacionalne varnosti, in ga pozvalo, naj ruski strani v nobenem primeru ne zaupa informacij o prestreznikih raket in satelitskih podatkov. Lavrov je pismo označil za »populistično predstavo«.

Polona Frelih

𝕏   Facebook   Telegram   Viber