Kaj imata skupnega španski Robin Hood, levičarski župan vasi Marinaleda v Andaluziji Juan Manuel Sanchez Gordillo ter ruska dekliška pankovska zasedba Pussy Riot, ki so jo zaradi provokativnega nastopa v osrednji moskovski katedrali Kristusa Odrešenika obsodili na dve leti delovnega taborišča? Na prvi pogled nič, po natančnejšem premisleku pa kar veliko. Tako dejanja sodobnega Robina Hooda kot ruskih pankeric gre razumeti kot obupan odgovor na korumpiranost in bankrot temeljnih družbenih ustanov: vlade, cerkve in, ne nazadnje, finančnih institucij....
Kaj imata skupnega španski Robin Hood, levičarski župan vasi Marinaleda v Andaluziji Juan Manuel Sanchez Gordillo ter ruska dekliška pankovska zasedba Pussy Riot, ki so jo zaradi provokativnega nastopa v osrednji moskovski katedrali Kristusa Odrešenika obsodili na dve leti delovnega taborišča? Na prvi pogled nič, po natančnejšem premisleku pa kar veliko.
Tako dejanja sodobnega Robina Hooda kot ruskih pankeric gre razumeti kot obupan odgovor na korumpiranost in bankrot temeljnih družbenih ustanov: vlade, cerkve in, ne nazadnje, finančnih institucij. Ljudje pričakujejo pravičnost, a nikjer ne najdejo zadovoljivega odgovora. Cerkev izgublja moralno avtoriteto in se po vsem svetu ukvarja z zmanjševanjem števila vernikov. V vsesplošni praznini posamezniki posegajo po skrajnih potezah in idejah, zaradi katerih na trenutke prevlada občutek, da stopamo v obdobje anarhije, popolne dekadence.
V Rusiji verjamejo, da je najboljša preventiva proti kaosu oživljanje carizma, ki je stavil na trikotnik »pravoslavje, avtokracija in narod«. To je formula reakcionarnega ministra za izobraževanje, grofa Sergeja Uvarova, ki jo je zelo natančno izpopolnil po izobrazbi pravnik, po lastnih navedbah pa »sovražnik svobode« Konstantin Pobedonoscev.
Ruska pravoslavna cerkev je bila vse od carja Petra I. pod ostrim nadzorom države. Do oktobrske revolucije leta 1917 je nad njo bedela posebna sinoda, nekakšno ministrstvo za duhovna vprašanja, ki ga ni vodil patriarh, ampak posvetni birokrat z nazivom »vrhovni kurator sinode«. Daleč največ časa je to funkcijo opravljal omenjeni Pobedonosec: kar 25 let je izvajal represijo nad verskimi in etničnimi manjšinami imperija, o katerem je sam dejal, da je »ledena puščava«.
Prejšnji teden pa je dobil dostojnega naslednika. Na ukaz predsednika Vladimirja Putina je ruska vlada dobila novega sodelavca – kuratorja za sodelovanje z verskimi organizacijami. Na ta položaj je bil imenovan razvpiti nekdanji kremeljski ideolog Vladislav Surkov, ki se ga je zaradi spretnosti pri mešanju političnih štren oprijel vzdevek Sivi kardinal. Njegova najbolj znana stvaritev je prokremeljsko mladinsko gibanje Naši, katerega pripadniki že več let igrajo vlogo Putinovih »psov čuvajev«. Vse kaže, da to vlogo zdaj prevzema Ruska pravoslavna cerkev.
Zloglasnega Pobedonosca se je Rusija rešila šele z revolucijo leta 1905, dolgo in uspešno politično prihodnost pa poznavalci napovedujejo tudi Surkovu. Verjetno bo trajala še dolgo po tem, ko bodo dekleta iz skupine Pussy Riot po dveletnem prisilnem delu odkorakala na prostost. Po njihovi zaslugi v Rusiji v zadnjem času nenavadno veliko pozornost namenjajo religioznim temam, kar je bilo značilno tudi za obdobje tik pred oktobrsko revolucijo leta 1917.
Skupina Pussy Riot simbolizira nov trend izrazito anarhičnega upora, ki je požel številne simpatije. Zaradi absurdnega sodnega procesa tudi simpatije svetovnih elit, ki se sicer praviloma bojijo »plemenitega razbojništva«. Obračun s Pussy Riot je zagotovo najslabša PR-poteza v vsej Putinovi vladavini.