Moskva – V noči na ponedeljek so neznani napadalci pretepli novinarja časopisa Žukovske novice Anatolija Adamčuka, le dva dni pred tem pa je Rusijo pretresel brutalni obračun z Olegom Kašinom, 30-letnim sodelavcem uglednega ruskega dnevnika Kommersant. V noči na soboto sta ga neznana napadalca do nezavesti pretepla pred njegovim domom v središču Moskve. Končal je z zlomljeno čeljustjo in lobanjo, polomili pa so mu tudi več prstov. »Najbolj me razburja, da so mu polomili prste. Povsem jasno je, da storilcem ni bilo všeč, kar je pisal, in hočejo doseči, da tega ne bo več počel,« se je v intervjuju za radio Eho Moskvi odzval odgovorni urednik Kommersanta Mihail Mihailin.
Od naše dopisnice
Provokativen in strasten pisec je na dan svojega napada po socialnem omrežju Twitter poslal kar 49 sporočil, kar je bilo zanj dnevno povprečje. Zdaj v bolnišnici leži v umetno inducirani komi. K sreči je zunaj življenjske nevarnosti.
»Zahtevamo, da najdejo napadalca,« so njegovi kolegi vztrajali pred poslopjem osrednje policijske postaje v Moskvi, 200 pa jih je podpisalo spletno peticijo, v kateri so ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva pozvali, naj poskrbi, da bodo storilce kaznovali. »Dejanje ni uperjeno samo proti Olegu, ampak proti celotni novinarski skupnosti. Sporočilo je naslednje: če boste vztrajali pri svojih stališčih, boste končali enako,« je v kolumni zapisala urednica tiskovne agencije Ria Novosti Svetlana Mironjuk. Opozorila je na nedavno streljanje s slepimi naboji na Natalijo Arhipcevo, urednico ruske televizijske postaje v angleškem jeziku Russia Today. »Ko so streljali na Natalijo, smo se razburjali, vendar smo na to kmalu pozabili. Ves čas je treba izvajati pritisk.«
Ogorčeni odzivi so preplavili tudi spletni portal RuNet. »Oleg je preiskovalni novinar v pravem pomenu besede, zaradi česar je za številne trn v peti,« ga je spletna urednica Julija Ljubimova označila za enega najbolj priljubljenih ruskih blogerjev.
In kontroverznih. Leta 2008 je v svoji kolumni tako prizadel pisatelja Eduarda Bagirova, da ga je ta udaril, septembra letos pa je sprožil govorice, da se je žena ruskega premiera Vladimirja Putina, Ljudmila, umaknila v samostan. Svoje dejanje je upravičil z besedami, da informacija morda ne drži, vendar imajo Rusi pravico biti seznanjeni z zasebnim življenjem svojih voditeljev, ki ostaja tabu. Nazadnje se je s svojim ostrim jezikom zameril guvernerju Pskova Andreju Turčaku, nekdanjemu visokemu predstavniku prokremeljskega mladinskega gibanja Mlada Garda. Turčak je zahteval opravičilo, a ga ni dobil, na spletni strani Mlade Garde pa so ga označili za »izdajalca, ki ga je treba kaznovati«.
Poznavalci napad sicer povezujejo z njegovim pisanjem o protestih okojevarstvenikov, ki nasprotujejo gradnji avtoceste skozi gozd v moskovskem predmestju Himki. Zaradi projekta, ki je povezan z ogromnimi finančnimi interesi, ga je le nekaj dni pred njim skupil vodja opozicijske stranke Prava stvar za Himki Konstantin Fetisov, pred dvema letoma pa tudi urednik lokalnega časopisa Mihail Beketov, ki je zaradi napada prav tako ostal brez treh prstov in noge. Projekt povezujejo s poslovnežem Arkadijem Rotenbergom, ki skupaj s Putinom trenira judo.
Gradnja avtoceste med Moskvo in Sankt Peterburgom je začasno ustavljena, saj je tako odločil ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. »Kriminalce je treba kaznovati,« se je predsednik v svojem blogu odzval na napad in za preiskavo osebno pooblastil generalnega državnega tožilca Jurija Čajko in notranjega ministra Rašida Nurgalijeva.
Napad so ostro obsodili tudi pri evropski komisiji ter mednarodnih organizacijah Odbor za zaščito novinarjev in Novinarji brez meja, kjer so Rusijo pozvali, naj s politično voljo dokaže, da zagotavlja novinarsko svobodo. Po podatkih Odbora za zaščito novinarjev s sedežem v New Yorku je bilo v Rusiji od leta 1992 ubitih že 52 novinarjev, kar pomeni, da je za novinarsko delo osma najbolj nevarna država.
Polona Frelih