Moskva – V devetmilijonskem Azerbajdžanu, ki leži v energetsko bogatem kaspijskem bazenu, so potekale parlamentarne volitve, na katerih se je 700 kandidatov potegovalo za sedež v 125-članskem parlamentu oziroma milli mejlisu. Za zdaj so kar 64 sedežev zasedali poslanci vladajoče stranke Yeni Azerbajdžan oziroma Novi Azerbajdžan, ki je lojalna avtoritarnemu predsedniku Ilhamu Alijevu. Njegovim lojalistom se tudi tokrat obeta prepričljiva zmaga, ki jo opozicija povezuje z volilnimi prevarami, zaradi česar so se volitve pred petimi leti končale z množičnimi protesti, hkrati pa zgovornim molkom Zahoda. Evropska unija molči, ker si obeta, da bo Azerbajdžan postal glavni dobavitelj plina za plinski projekt Nabucco, s katerim bi se otresla energetske odvisnosti od Rusije, Združene države pa, ker prek Azerbajdžana v Afganistan potujejo ameriški vojaki in oprema.
Od naše dopisnice
V skladu s principom dinastičnega nasledstva je Ilham Alijev leta 2003 oblast prevzel od očeta Hejdarja Alijeva, ki je v tej južnokavkaški državi na meji s Turčijo, Rusijo in Iranom ustvaril pravi kult osebnosti, njegovi portreti pa še zdaj krasijo šole, vladne urade in stanovanjske zgradbe. Aktualni predsednik je leta 2008 prepričljivo dobil še ene volitve, hkrati s tem pa so v Azerbajdžanu odpravili omejitev predsedniškega mandata na dvakrat po pet let. To nakazuje, da se Alijev ne namerava posloviti niti po izteku drugega predsedniškega mandata leta 2013, oblast bo najverjetneje utrdil že po tokratnih volitvah. Je povsod zaželen gost in leta 2006 je sodeloval tudi na Strateškem forumu Bled pod okriljem slovenskega zunanjega ministrstva. Takrat se je v intervjuju spretno izognil odgovoru na vprašanje glede kratenja človekovih pravic v Azerbajdžanu: »Povsod po svetu sem zaželen gost, kar je dokaz, da smo demokratična država. Če ne bi bili, me ne bi vabili.«
Opozicija molk mednarodne skupnosti povezuje z energetskimi interesi. Verjetno bo tako tudi tokrat, ko se po trditvah opozicije napovedujejo najbolj problematične volitve v Alijevi vladavini. »V nekaterih delih države že prihaja do večkratnega glasovanja,« je bil kritičen Ali Karimli, predsednik opozicijske Popularne fronte, ki je skupaj s stranko Musavat glavna opozicijska sila v državi. Poleg večkratnega glasovanja oblastem očitajo, da so zavrnili volilne kandidature številnih opozicijskih politikov, jim preprečili nastope na državnih televizijskih postajah in prepovedali opozicijske predvolilne shode.
Vladajoči režim kritike odločno zavrača: »Volitve so transparentne in vsi kandidati imajo enake možnosti,« je za AFP komentrial Mubariz Gurbanyl iz vladajoče stranke Novi Azerbajdžan, ki simbolizira gospodarski razcvet med Alijevo vladavino zaradi petrodolarjev. Baku so preplavile moderne poslovne zgradbe energetskih velikanov, kot so BP, ExxonMobil in Chevron. Zaradi njihovega prihoda se je življenjski standard v Azerbajdžanu dejansko izboljšal, hkrati se je poglabil prepad med revnimi in bogatimi. Mednarodni denarni sklad opozarja še, da je gospodarstvo preveč odvisno od energentov in da bi ga bilo treba diverzificirati.
Skrb zbuja tudi kar 90-odstotno povečanje vojaškega proračuna, ki ga je Alijev odredil za prihodnje leto. Predvsem zaradi zamrznjenega konflikta v Gorskem Karabahu, separatistični enklavi v Azerbajdžanu, kjer živijo pretežno Armenci. Leta 1988 se je odcepila od Azerbajdžana, kar je sprožilo vojno, v kateri je izgubilo življenje 35.000 ljudi, več kot milijon jih je bilo pregnanih z domov. Azerbajdžansko vodstvo ves čas grozi, da bodo enklavo pokorili s silo, zadnji dve leti poročajo o vse pogostejših spopadih.
Polona Frelih