Azerbajdžan ustvari kar tri četrtine prihodkov s prodajo energentov, zato sodi med države, ki jih je padanje cene nafte najbolj prizadelo. Zaradi draginje, nezaposlenosti, neizplačevanja socialnih prejemkov ter čedalje dražjih kreditov, ki so denominirani v dolarjih, so sredi januarja po državi potekale množične demonstracije, na katere se je oblast odzvala z represijo.
Moskva – Slovenski premier Janez Janša je v zadnjem času obiskal številne države, ki jih vodijo ljudje s kočljivim demokratičnim ugledom. Po obisku Madžarske, Srbije, Albanije in Rusije se je zdaj odpravil še v Azerbajdžan.
Moskva – Končal se je 57. izbor za popevko Evrovizije in ob neznosni lahkotnosti popevk so Evropejci za nekaj trenutkov pozabili na težko breme kriznih časov. Najbolj razkošen spektakel v zgodovini tekmovanja so pripravili v Azerbajdžanu, kjer so gostje v celoti prezrli najpomembnejšo skladbo celotnega festivala.
Moskva – Dvajset let po neuspelem poskusu državnega udara, s katerim so nasprotniki politike glasnosti in perestrojke poskušali ustaviti reforme, kar je posledično pripeljalo do razpada Sovjetske zveze, se v Rusiji krepi nostalgija. Po javnomnenjski raziskavi centra Wziom si kar petina vprašanih želi vrnitve Sovjetske zveze. Pred desetletjem je takšno željo izrazilo samo 16 odstotkov državljanov. Med tistimi, ki tako kot nekdanji ruski predsednik in zdajšnji premier Vladimir Putin menijo, da je bil razpad ZSSR »največja geopolitična katastrofa 20. stoletja«, ni ruskih borcev za človekove pravice in opozicijskih politikov. Enaindvajsetega avgusta, na dan, ko se je tridnevna napetost dokončno polegla, bodo praznovali zmago nad prevratniki in aktualno oblast spomnili na nujnost uresničevanja ciljev ruskega demokratičnega gibanja s konca 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja.
Moskva – Nemški tabloid Bild je prejšnji teden razkril, da so v Univerzitetnem kliničnem centru Hamburg-Eppendort operirali dolgoletnega predsednika Kazahstana Nursultana Nazarbajeva, ki je menda zbolel za rakom prostate, kar je močno razburilo tuje investitorje. V želji zmanjšati odvisnosti od energetskih dobav z nemirnega Bližnjega vzhoda, so ameriška in evropska energetska podjetja v minulih letih s to 16-milijonsko ter z nafto in plinom zelo bogato državo Srednje Azije sklenila številne energetske pogodbe, katerih garant je prav Nazarbajev, ki naj bi po navedbah iz Wikileaksa obvladoval kar 90 odstotkov kazahstanskega gospodarstva. Na lanskih predsedniških volitvah si je zagotovil še en petletni mandat, na oblasti pa namerava po lastnih navedbah ostati vse do leta 2020. »Če mi bo zdravje to omogočalo,« je edino potencialno oviro poudaril zdaj 71-letni kazahstanski »elbasi«, kar pomeni vodja naroda.
Moskva – V devetmilijonskem Azerbajdžanu, ki leži v energetsko bogatem kaspijskem bazenu, so potekale parlamentarne volitve, na katerih se je 700 kandidatov potegovalo za sedež v 125-članskem parlamentu oziroma milli mejlisu. Za zdaj so kar 64 sedežev zasedali poslanci vladajoče stranke Yeni Azerbajdžan oziroma Novi Azerbajdžan, ki je lojalna avtoritarnemu predsedniku Ilhamu Alijevu. Njegovim lojalistom se tudi tokrat obeta prepričljiva zmaga, ki jo opozicija povezuje z volilnimi prevarami, zaradi česar so se volitve pred petimi leti končale z množičnimi protesti, hkrati pa zgovornim molkom Zahoda. Evropska unija molči, ker si obeta, da bo Azerbajdžan postal glavni dobavitelj plina za plinski projekt Nabucco, s katerim bi se otresla energetske odvisnosti od Rusije, Združene države pa, ker prek Azerbajdžana v Afganistan potujejo ameriški vojaki in oprema.
Moskva – Prebivalci največje države na Južnem Kavkazu, 8,7-milijonskega Azerbajdžana, so na referendumu podprli neomejeni predsedniški mandat. Azerbajdžan je tako stopil ob bok Kazahstanu, kjer je omejitev predsedniškega mandata pred dvema letoma odpravil parlament, in Venezueli, kjer so volivci pred kratkim o tem prav tako odločali na referendumu. Ustavne spremembe omogočajo azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Alijevu neomejeno podaljševanje njegove vladavine. Dinastija Alijev je v tej nekdanji sovjetski republiki sicer trdno v sedlu že skoraj štiri desetletja.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, je prejšnji konec tedna potekalo zasedanje predsednikov vlad Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki se že od ustanovitve pred 17 leti spopada s krizo identitete. Ta se je še poglobila po avgustovskem konfliktu v Južni Osetiji, ko je Gruzija protestno izstopila iz te regionalne organizacije. Ob robu vrha se je ruski premier Vladimir Putin srečal z moldavskim predsednikom Vladimirjem Voroninom in mu vnovič ponudil pomoč pri reševanju statusa moldavske separatistične pokrajine Pridnestrska republika. Pred tem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev podobno pomoč ponudil že Armeniji in Azerbajdžanu, ki sta že skoraj dve desetletji sprti zaradi separatistične enklave Gorski Karabah.
Moskva – V Biškeku, glavnem mestu Kirgizije, je potekalo prvo vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav po avgustovski vojni v Gruziji. Ta je zaradi spopada izstopila iz regionalne organizacije, v kateri so do takrat sodelovale vse nekdanje sovjetske republike razen baltske trojke, in je zrasla na pepelu Sovjetske zveze. Organizacija, v kateri ima glavno besedo najmočnejša Rusija, je zaradi političnih in energetskih sporov sicer že pred tem pokala po vseh šivih. Poleg izstopa Gruzije je zasedanje zaznamovala tudi odsotnost ukrajinskega in azerbajdžanskega predsednika.
