Moskva – Po spektakularnem umoru Ruslana Jamadajeva, spreobrnjenega čečenskega upornika, ki je bil nato celo poslanec ruske dume in so ga v zadnjem času vse pogosteje omenjali kot morebitnega naslednika čečenskega predsednika Ramzana Kadirova, ni več nobenega dvoma, da so rusko osredotočenost na konflikt v Gruziji spretno izkoristili tisti, ki hočejo znova destabilizirati Severni Kavkaz. Umor se je v središču Moskve zgodil le nekaj minut po Jamadajevem srečanju v Kremlju, in to sredi belega dneva. Tudi zato dogodek rusko oblast opominja, da utegne kavkaški sod smodnika vnovič eksplodirati.
Od naše dopisnice
Ruslan Jamadajev je bil prvi človek vplivnega klana Jamadajevih, katerega pripadniki so se v prvi čečenski vojni borili proti Rusiji, nato pa zamenjali strani in vstopili v proruski čečenski bataljon Vostok, katerega idejni oče je prav Ruslan. Do maja je zloglasnemu bataljonu poveljeval njegov mlajši brat Sulim, ki se je aprila zapletel v spopade z elitnim polkom čečenskega predsednika Ramzana Kadirova. S tem je smrtno obsodbo najverjetneje podpisal tako sebi kot svojim sorodnikom. Kmalu po spopadih je bil namreč Sulim odstavljen s položaja poveljnika Vostoka, Kadirov pa je rusko generalno tožilstvo prepričal, da je zaradi domnevne vpletenosti v ugrabitve in umore izdalo nalog za njegovo aretacijo. Po njegovem sodelovanju v nedavnem konfliktu v Južni Osetiji, kjer so se pripadniki Vostoka borili ob boku ruske vojske, je Moskva od pregona Sulima v znamenje hvaležnosti odstopila.
Umor Ruslana Jamadajeva mnogi tako razumejo predvsem kot past, s katero naj bi v Čečenijo zvabili Sulima, ki naj bi ga tam čakala enaka usoda kot starejšega brata. Odstavljeni poveljnik Vostoka, ki v zadnjem času sicer bolj poredko zapušča celo svoje moskovsko stanovanje, je kljub svarilom odpotoval v rodni Gudermes in se tam udeležil bratovega pogreba. »Za umor obtožujem Ramzana Kadirova. Obljubljam, da bom po koncu muslimanskega svetega meseca ramadana poskrbel za maščevanje,« je dejal na grobu. Pogreba se je udeležilo približno 80 članov družine in soborcev. »Nič dobrega nas ne čaka,« je oklepajoč se kalašnikovke resignirano ugotavljal tudi eden od pripadnikov Vostoka. V njem sodeluje kakšnih 600 borcev, povečini nekdanjih čečenskih upornikov.
»Vsi, ki me obtožujejo umora, bodo dobili odgovor. Kadirov ni morilec,« je vpletenost v umor za rusko televizijo zavrnil proruski čečenski predsednik. Ta meni, da je šlo za krvno maščevanje sorodnikov čečenskih upornikov, ki so jih med nedavnimi spopadi pokončali pripadniki Vostoka. Preiskovalci ne izključujejo niti gruzinske sledi. Vostok je bil namreč med ruskim vdorom v Gruzijo v prvih bojnih vrstah, po poročanju mednarodnih človekoljubnih organizacij pa se njegovi pripadniki tudi tokrat niso izognili spornim praksam, zaradi česar so bili že večkrat tarča ostrih kritik. Da so v ozadju poslovni spori, se zdi preiskovalcem manj verjetno, a bodo kljub temu preiskali tudi to možnost.