Moskva – Drugi sodni proces proti nekoč najbogatejšemu ruskemu oligarhu Mihailu Hodorkovskemu, ki je bil tik pred novim letom zaradi kraje 218 ton nafte in pranja denarja v vrednosti skoraj 100 milijonov dolarjev, obsojen na dodatnih šest let zapora, še kar odmeva. O procesu so razpravljali tudi v pododboru evropskega parlamenta za človekove pravice, skupina poslancev pod vodstvom estonske poslanke Kristiine Ojuland iz Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo pa se je zavzela za uvedbo sankcij proti tistim, ki so odgovorni za nov sodni proces in dodatno kazen.
Od naše dopisnice
Estonska poslanka, ki je hkrati članica delegacije pri odboru za parlamentarno sodelovanje med Evropsko unijo in Rusijo ter namestnica v pododboru za človekove pravice, je tudi avtorica pobude, s katero je evropski parlament države članice pozval, naj zamrznejo premoženje in za nezaželene razglasijo 60 ruskih državnih uradnikov, domnevno vpletenih v primer 37-letnega odvetnika Sergeja Magnitskega. Konec lanskega leta je visoke uradnike notranjega ministrstva obtožil korupcije, kmalu potem pa v sumljivih okoliščinah umrl v priporu. Poziv za zdaj še ni obrodil sadov.
Pobuda estonske poslanke
Kristiine Ojuland v svoji novi pobudi poziva h gospodarskim sankcijam in prepovedi izdajanja vizumov za posameznike, odgovorne za novo obsodbo Hodorkovskega in njegovega poslovnega partnerja Platona Lebedeva, ki sta se zoper sodbo že pritožila. Po besedah njenega tiskovnega predstavnika Joela Hirva se je za to odločila zaradi številnih kršitev zakonodaje in kratenja človekovih pravic med drugim sodnim procesom in ker je mnenja, da je ruske oblasti samo tako mogoče prisiliti, da bodo spoštovale zakone. Vsi dosedanji poskusi evropskega parlamenta in drugih evropskih ustanov so namreč v Rusiji naleteli na gluha ušesa. Njena pobuda da ima med evropskimi poslanci široko podporo.
Ruski predstavniki so pobudo raztrgali. »Odločitev sodišča ni bila politična. Poleg tega sodni proces še ni pravnomočen, saj je začel teči pritožbeni postopek. Gre samo za mnenje skupine poslancev, niti ne pododbora za človekove pravice, kaj šele celotnega evropskega parlamenta,« se je odzval Boris Grizlov, predsednik dume iz vrst vladajoče Enotne Rusije. Še odločnejši je bil Andrej Klimov, podpredsednik dumskega odbora za mednarodne odnose: »Poslanci evropskega parlamenta hočejo prestrašiti naše sodnike. Naša reakcija je ravno nasprotna. Menimo, da politizacija omenjenega primera onemogoča normalno delo sodišč. Presenetljiva je selektivnost odločitve evropskih poslancev.«
Mednarodna skupnost se je na drugi sodni proces odzvala z besedami, da je bil politično motiviran. Kot prva se je oglasila nemška diplomacija, ki je ocenila, »da gre za korak nazaj pri modernizaciji Rusije, za katero se zavzema predsednik Dmitrij Medvedjev«, v Washingtonu pa so namignili, da utegne nova obtožba ogroziti celo rusko vstopanje v Svetovno trgovinsko organizacijo, na kar čakajo že 17 let.
HRW: Okoliščine povedo vse
Da gre za politično motiviran sodni proces, ki razkriva pomanjkljivosti ruskega pravosodnega sistema, so poudarili tudi v človekoljubni organizaciji Human Rights Watch: »Sodba je udarec za vladavino prava v Rusiji. Obtožbe in sam proces kažejo na to, da je primer politično motiviran,« je sporočila Rachel Denber, direktorica Human Rights Watcha za Evropo in Srednjo Azijo. Oktobra lani so skupaj z drugimi človekoljubnimi ustanovami Medvedjeva pozvali, naj pri tožilcih posreduje, da bodo opustili sodni pregon proti Hodorkovskemu in Lebedevu ter ju izpustili iz zapora, kjer prestajata osemletno zaporno kazen zaradi davčne utaje in pranja denarja, na katero sta bila obsojena na prvem sodnem procesu. V skupnem pismu so zapisali, da »okoliščine in čas, v katerem se je tožilstvo odločilo za drugi sodni proces, kažejo, da je v ozadju politika.«
Polona Frelih