Moskva – Prvo leto na predsedniškem položaju je bilo za Dmitrija Medvedjeva izjemno burno, saj se je Rusija le tri mesece po njegovi inavguraciji zapletla v vojno v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji, konec leta pa je izbruhnila še plinska vojna z Ukrajino. In kdo je pravzaprav v teh kriznih časih držal vajeti v rokah – predsednik Medvedjev ali premier Putin? Večina poznavalcev stavi na dolgoletnega predsednika, ki da je tudi avtor ustavnih sprememb, s katerimi so predsedniški mandat podaljšali s štirih na šest let in so menda pisane prav na njegovo kožo.
Od naše dopisnice
Ko je Dmitrij Medvedjev pred letom dni prisegel kot predsednik, njegov predhodnik Vladimir Putin pa je prevzel dolžnosti predsednika vlade, je ves svet v en glas ugotavljal, da se oblast v Rusiji spreminja v dvoglavega orla, ki je sicer tudi tradicionalni ruski nacionalni simbol. Ob prvi obletnici prisege Dmitrija Medvedjeva so domala vsi ruski mediji zapisali, da Rusiji še zdaj vlada premiersko–predsedniški tandem, in dodajali, da predsedniku za zdaj ni uspelo stopiti iz sence svojega predhodnika.
Zaradi globoke gospodarske krize se to kaj hitro lahko spremeni in gospodarske težave, povezane s padcem cen nafte, utegnejo že v kratkem postati lakmusov preizkus trdnosti vladajočega dueta.
Poznavalci v primeru večjih nesoglasij napovedujejo dva mogoča scenarija. Po prvem naj bi se Putin znašel pod precejšnjim pritiskom državljanov, pa tudi silovikov, ki bodo zaradi pomanjkanja denarja vse bolj nezadovoljni. To bi utegnilo voditi celo v Putinovo odstavitev, tedaj pa utegne Medvedjev prevzeti še dolžnosti predsednika vlade. Drugi scenarij predvideva, da bodo socialni nemiri zaradi krize odnesli Medvedjeva, na predsedniški položaj pa se bo povzpel Putin, ki bo v tem primeru še okrepil avtoritarno oblast.
To bi bilo usodno tudi za prve poganjke liberalizacije, ki jih ob inventuri prištevajo med največje dosežke enoletne vladavine Dmitrija Medvedjeva. Podlaga za takšno oceno je predčasna izpustitev Svetlane Bahminove, nekdanje odvetnice propadlega naftnega velikana Jukosa in na smrt bolnega nekdanjega podpredsednika Jukosa Vasilija Aleksanijana. Z mehčanjem ozračja pa mnogi povezujejo tudi dejstvo, da je bil nekdanji opozicijski politik Nikita Belih imenovan za guvernerja in da so opozicijskemu politiku Borisu Nemcovu dovolili sodelovati na volitvah za župana Sočija, kar seveda ni postal.
»Gre za fantome liberalizacije. Nobene podlage ni za ocene o razkroju režima, ki ga je Putin ustvarjal osem let. Ni seveda izključeno, da bo do tega prišlo v prihodnosti,« je bil kritičen Jevgenij Gontmaher, vodja moskovskega inštituta za modernizacijo. Do dosežkov Medvedjeva je bil neprizanesljiv tudi ruski politični komentator Viktor Šendorovič. »Znamenje, da je prišlo do pravih sprememb, bi bila izpustitev Mihaila Hodorkovskega,« je omenil nekdanjega lastnika Jukosa, proti kateremu na moskovskem sodišču poteka že drugi sodni proces zaradi utaje davkov in pranja denarja.
Ob obletnici so dosežke doslej najmlajšega ruskega predsednika raztrgali tudi pri človekoljubni organizaciji Amnesty International. Spomnili so, da je v preteklem letu prišlo do brutalnega umora znanega ruskega pravnika Stanislava Merkelova in novinarke Nove Gazete Anastazije Baburove ter napada na znanega borca za človekove pravice Leva Ponomarjova. »V minulih mesecih si je Medvedjev zastavil vrsto ciljev, vendar še ni videti nobenih otipljivih rezultatov. Da ne gre za prazne besede, bomo verjeli šele, ko bomo priča konkretnim akcijam,« so zapisali pri AI.