Ugledni svetovni mediji, kot so BBC, Guardian in Spiegel, so na dan prvega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Baracka Obame in Dmitrija Medvedjeva hlastno pograbili zgodbo, ki jo je Moscow Times objavil kot prvoaprilsko šalo. V njej so zapisali, da se ruski predsednik Dmitrij Medvedjev po Londonu prevaža z razkošno predsedniško limuzino, ki je bolj varna celo od razvpite Obamove »zverine«. Dogodek je pomenljiv predvsem zato, ker dokazuje, da je po svetu še vedno zasidran hladnovojni koncept dveh velesil, ki morata na vseh področjih med seboj predvsem tekmovati....
Ugledni svetovni mediji, kot so BBC, Guardian in Spiegel, so na dan prvega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Baracka Obame in Dmitrija Medvedjeva hlastno pograbili zgodbo, ki jo je Moscow Times objavil kot prvoaprilsko šalo. V njej so zapisali, da se ruski predsednik Dmitrij Medvedjev po Londonu prevaža z razkošno predsedniško limuzino, ki je bolj varna celo od razvpite Obamove »zverine«. Dogodek je pomenljiv predvsem zato, ker dokazuje, da je po svetu še vedno zasidran hladnovojni koncept dveh velesil, ki morata na vseh področjih med seboj predvsem tekmovati.
V nasprotju s prevladujočim prepričanjem sta dva nekdanja odvetnika za krmilom dveh jedrskih velesil, 43 -letni Medvedjev in 47- letni Obama, svoje prvo srečanje zastavila v duhu sodelovanja. Obnovila sta ameriško-ruski dialog in podpisala izjavo o nadaljnjem prizadevanju za zmanjšanje strateške jedrske oborožitve. Voditelja, rešena bremena hladne vojne, sta najbolj ambiciozni cilj zastavila prav na področju, na katerem so najbolje sodelovale že nekdanja Sovjetska zveza in Združene države Amerike.
Če bo predsednikoma do konca leta dejansko uspelo skleniti dogovor o vzajemnem zmanjšanju števila jedrskih konic na 1500 ali celo na tisoč, se bosta zapisala v zgodovino, poleg tega pa bosta postala lep zgled državam z jedrskimi ambicijami, kakršni sta Iran in Severna Koreja. Za napredek na tem področju je bilo londonsko srečanje preveč splošno, saj je bil šele njun »prvi zmenek«. Ali bo sporazum o koncu oboroževalne tekme vendarle podpisan, bo več znanega po Obamovem obisku v Kremlju julija letos. Že to, da se ameriški predsednik na uradni obisk v Rusijo odpravlja prej kot na obisk v katero drugo evropsko državo, in njegova obljuba, da si bo prizadeval za ameriško ratifikacijo sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov, dokazuje, da je resnično zainteresiran za umirjanje žoge.
Med Rusijo in ZDA so še vedno velike razlike glede protiraketnega ščita in širitve Nata na Ukrajino in Gruzijo. Kam pes taco moli, največ pove nedavni obisk podpredsednika generalštaba ameriške vojske Jamesa Cartwrighta v Gruziji, kjer je gruzinski vojski zagotovil nadaljnjo finančno in logistično pomoč. Na krilih te podpore je gruzinski predsednik Mihail Saakašvili izjavil, da je odločen narediti konec okupaciji gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Iz tega je mogoče sklepati, da se Obama ne namerava odpovedati tradiciji svojega predhodnika, ki je na ruskih mejah postavljal Rusiji sovražne nacionalistične režime. Na drugi strani bi moral Medvedjev čim prej poskrbeti, da iz državnih medijev postopoma izgine vsakdanja protiameriška retorika, ki med prebivalstvom spodbuja dvome o vsem, kar prihaja z druge strani Atlantika.
Hladnovojno tekmovanje na vseh področjih bo s konstruktivno izmenjavo stališč mogoče nadomestiti šele takrat, ko bodo na predsednika nehali pritiskati jastrebi z obeh strani. Tudi po medijih. Čeprav je tako za Rusijo kot za ZDA v zadnjih letih največja grožnja mednarodni terorizem, sta se namesto k sodelovanju še vedno raje zatekala k strašenju z dobrim starim in predvidljivim sovražnikom iz nasprotnega bloka. Prvoaprilska šala Moscow Timesa je vedé ali nevedé razmeroma dobro nastavila ogledalo svetovni javnosti, za katero se zdi, da v ameriško-ruskih odnosih še vedno pričakuje predvsem tekmovanje.