Moskva – Novoizvoljeni ruski predsednik Vladimir Putin je obudil staro sovjetsko tradicijo izbire in nagrajevanja najboljših delavcev. Za denarne nagrade v višini od osem do 2500 evrov se bodo od junija do oktobra potegovali varilci, kamnoseki, rudarji, električarji in vozniki tovornjakov.
V Rusiji je zavladala prava mrzlica modrih ovratnikov in za tekmovanje se po besedah ministrice za zdravje in socialni razvoj Tatjane Golikove navdušujejo tudi v številnih drugih industrijskih panogah, kjer so celo sami pripravljeni prispevati sredstva za nagrade. Najboljšo trojico v vseh petih kategorijah bodo izbirali delodajalci, sindikati in regionalne oblasti, nagrade pa jim bodo izročili na oktobrski slovesnosti.
Poleg visoke denarne nagrade si lahko obetajo tudi moralno zadoščenje, ki v sodobni Rusiji sicer nima tolikšne vrednosti, kot ga je imelo v nekdanji Sovjetski zvezi. Takrat so najboljše delavce nagrajevali tako, da so njihove portrete izobešali na častne tovarniške table, izročali so jim častne diplome in jim na prsi pripenjali častne značke. Kar se tiče materialnih koristi, so dobivali brezplačne počitnice in pravice do pridobivanja avtomobilov ali stanovanj zunaj čakalne vrste. Na ta način so menda do nove lade prišli tudi Putinovi starši, ameriško-ruska preiskovalna novinarka Maša Gessen piše v najnovejši knjigi z naslovom Mož brez obraza: Presenetljiv vzpon Vladimirja Putina.
Najboljši delavski kolektiv so nagrajevali s »prenosnim rdečim trakom socialističnega presežka«, to je termin, ki je zrasel na zelniku voditelja oktobrske revolucije Vladimirja I. Lenina. V nasprotju z »gnilo kapitalistično konkurenco« naj bi simboliziral »prijateljsko pomoč za splošno dobro«. Najbolj znani sovjetski ustvarjalec presežkov je bil Aleksej Stahanov, ki je domnevno v manj kot šestih urah izkopal kar 102 toni premoga in za kar šestkrat presegel normo. »Herojski delavec« je leta 1935 spodbudil nastanek gibanja Stahanovcev, ki je svoji prvi petletki med letoma 1929 in 1932 po trditvah sovjetske oblasti pripomoglo h kar 41-odstotnem povečanju proizvodnje. V drugi petletki med letoma 1933 in 1937 se je menda povečala za neverjetnih 82 odstotkov.
Jekleni delavci in delavke
Stahanovci so postali gonilna sila sovjetske industrializacije in v tovarnah so redno organizirali izbore za najboljšega delavca tedna, desetih dni in celega meseca, uprave tovarn pa so organizirale posebne brigade Stahanovcev, ki so iz tedna v teden ustvarjale presežke. Med drugo svetovno vojno so delavci poskušali povečati svojo učinkovitost tako, da so hkrati upravljali več delovnih strojev ali opravljali več poklicev. Nastalo je gibanje »Dvestotniki« in »Tisočniki«, ki so v enem delovnem dnevu dosegali kar 200- ali 1000-odstotne norme. Večina pripadnikov gibanja je bila moških, med njimi pa se je našlo tudi nekaj junakinj kot, denimo, Paša Angelina, ki so jo kot prvo žensko voznico traktorja kovali v zvezde.
Med procesom destalinizacije, ki je poskušala izničiti vse dosežke Stalinove vladavine, so gibanje Stahanovcev označili za stalinsko propagando, presežke posameznih delavcev pa so pripisali dejstvu, da je šlo za izbrance, ki so imeli na voljo najboljšo opremo in delavne pogoje. Na sramotilnem stebru se je znašel tudi Stahanov, o katerem so v Komsomolski pravdi leta 1988 zapisali, da so zanj delali številni drugi delavci, kar je menda uradna propagandna mašinerija zamolčala.