Moskva– Slovenski minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in ruski minister za energetiko Sergej Šmatko sta v soboto v Moskvi podpisala medvladni sporazum o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda Južni tok na ozemlju Slovenije, pri podpisu pa sta bila navzoča tudi premiera obeh držav, Borut Pahor in Vladimir Putin. »Naše delo ni bilo preprosto. Pogovori so bili težki, vendar smo vseeno dosegli rezultat, ki je sprejemljiv za obe strani,« je podpis pospremil Putin. Pahor se je slovenski in ruski pogajalski skupini zahvalil za dobro opravljeno delo.
Od naše dopisnice
Ruska stran je bila včeraj nadvse zadovoljna, saj je zaprla kopenski koridor projekta Južni tok, ki je najdražji in najobsežnejši plinski projekt na svetu; po nekaterih ocenah bo stal kar 45 milijard evrov, za njegove potrebe pa bodo morali v Rusiji in Evropi položiti kar skoraj 12 tisoč kilometrov novih plinskih poti. Po njih naj bi v Evropo že leta 2015 transportirali od 47 do 63 milijard kubičnih metrov plina. Sporazum o sodelovanju v skupnem projektu ruskega Gazproma in italijanskega Enija so poleg Slovenije že podpisale tudi Grčija, Italija, Bolgarija, Srbija in Madžarska, pogajanja pa še potekajo s Hrvaško, Romunijo in Avstrijo.
Pogajanja s Slovenijo so bila po mnenju ruske strani dolgotrajna, ker je uradna Ljubljana podprla tudi alternativni projekt Nabucco, s katerim želi Evropska unija zmanjšati odvisnost od ruskega plina. Vse kaže, da projekt, ki so ga najbolj intenzivno podpirale Združene države Amerike, Rusije sploh ne vznemirja več. »Smo investitorji Južnega toka, vanj vlagamo denar in prepričani smo, da lahko najbolj učinkovito izpolni zadane naloge. Če ima tudi Nabucco svoje vlagatelje in plinske vire, potem ni razlogov, da ne bi sobivala,« je zaDelokomentiral Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Dodal je, da bo imela Slovenija od Južnega toka velike koristi; denar za tranzit, delovna mesta in energetsko varnost.
Na vprašanje, ali se mu zdi, da želi Washington spodkopati evropsko-rusko energetsko sodelovanje, kar naj bi v Sloveniji nedavno poskušala tudi nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, je odgovoril nadvse diplomatsko: »Nobena skrivnost ni, da je Washington evropske države pozival, naj se odpovejo energetskim projektom z Rusijo. Zdaj želimo verjeti, da se v odnosih med ZDA in Rusijo dogaja sprememba na bolje. Ne vem, kaj je počela Albrightova v Sloveniji, želim pa verjeti, da je podprla rusko-slovensko sodelovanje na področju energetike.«
Polona Frelih