Suša in požari, ki so to poletje pustošili po Rusiji, ne bodo zapustili le strašnega spomina na poletje 2010, temveč tudi luknjo v proračunu in nekoliko slabše ekonomske rezultate. Gospodarstvo je letos še vedno postopoma okrevalo po gospodarski krizi, ki je lani BDP oklestila za skoraj 8 odstotkov. Poročila za letošnje prvo in drugo četrtletje so že kazala skorajda popolno ozdravitev gospodarstva, sliko pa je nato skazila huda vročina in suša, ki že šestdeset dni stiska evropski del Rusije....
Suša in požari, ki so to poletje pustošili po Rusiji, ne bodo zapustili le strašnega spomina na poletje 2010, temveč tudi luknjo v proračunu in nekoliko slabše ekonomske rezultate. Gospodarstvo je letos še vedno postopoma okrevalo po gospodarski krizi, ki je lani BDP oklestila za skoraj 8 odstotkov. Poročila za letošnje prvo in drugo četrtletje so že kazala skorajda popolno ozdravitev gospodarstva, sliko pa je nato skazila huda vročina in suša, ki že šestdeset dni stiska evropski del Rusije.
Prve ocene škode, govorijo o med 15 in 20 milijardami dolarjev oziroma kar približno odstotku ruskega BDP. Dvig nekaterih cen naj bi povišal tudi inflacijo. »Natančni učinki letošnjega poletja bodo znani šele čez čas, polovica dodane vrednosti v kmetijstvu se namreč zgodi v tretjem kvartalu,« poudarja Aleksander Morozov iz ruske podružnice banke HSBC. Po mnenju Vladimirja Tihomirova, analitka banke UralSib, ni mogoče izključiti tudi do devet- ali več odstotne inflacije v letošnjem letu, dogodki pa naj bi za 0,5 odstotkov znižali tudi pričakovano gospodarsko rast, ki bo tako le okoli petodstotna. Nekoliko bolj optimistični so analitiki banke UBS, ki so oceno pričakovane inflacije dvignili na šest odstotkov, gospodarsko rast pa s 7,5 znižali na sedem odstotkov. Najbolj konservativne so ocene Mednarodnega denarnega sklada, ki je minuli torek rusko vlado opozoril, naj poskuša kljub izjemnim dogodkom obrzdati proračunsko porabo. Po njihovih ocenah bo gospodarska rast letos znašala le 4,25 odstotka.
Suša je opostošila polja
Najbolj je bilo zagotovo prizadeto kmetijstvo, saj je suša opustošila kar okoli 11 milijonov hektarov posejanih površin, zlasti žitnih polj. Rusija je lani pridelala 97 milijonov ton žita, letos so prve ocene govorile o približno 40-odstotnem zmanjšanju letine, med 60 in 70 milijoni ton, družba SocEcon, ki se ukvarja z analizami v kmetijstvu, pa je ta teden letošnji pridelek ocenila na le 43 milijonov ton. Podobno je z ječmenom, ki je za Rusijo drugo najpomembnejše izvozno žito: letos ga bodo pridelali le okoli devet milijonov ton, kar je najmanj v zadnjih štiridesetih letih.
V strahu, da bo žita zmanjkalo za domače potrebe, je ruska vlada že prepovedala izvoz. Prepoved je začela veljati 15. avgusta in bo ostala v veljavi do konca leta. Analitiki se večinoma strinjajo, da je ukrep nujen, da pa lahko vpliva na dolgoročno izgubo izvoznih trgov. Potrebe v Rusiji znašajo okoli 75 milijonov ton, vendar imajo zaradi izjemnih žetev prejšnjih dveh let na voljo še veliko zaloge, zato uvoz ne bo potreben.
Kljub takim zagotovilom vlade je vse to že pognalo cene nekaterih izdelkov v nebo; denimo moke, ki se je ponekod, zlasti v moskovski regiji in severovzhodni republiki Komi podražila tudi za 158 odstotkov, povprečje zvišanja cen za vso državo pa od začetka julija ocenjujejo na 68 odstotkov. »Zaskrbljeni smo zaradi nedavnih podražitev kruha,« je povedal Vladimir Jefinov, predstavnik federalnega protimonopolnega urada, ki je v zvezi s tem začel preiskavo. »Za zdaj še zbiramo podatke, število pekarn pod našim nadzorom se bo še povečevalo.«
Država je obljubila odškodnine
Poleg kmetijstva bo državni proračun močno obremenjen z odškodninami, ki jih je žrtvam požarov obljubila vlada. Teh je za zdaj 3500, premier Vladimir Putin pa jim je obljubil po 100.000 dolarjev odškodnine za obnovo požganih domov. Družinam preminulih – slednjih je po zadnjih podatkih 53 – bo država namenila 33.000 dolarjev. Putin je ukazal tudi izplačila subvencij za kmete v skupni višini 1,17 milijarde dolarjev.
Julijsko in avgustovsko vreme se bo poznalo tudi na produktivnosti industrije. Številne tovarne so bile zaradi nevzdržnih delovnih razmer prisiljene ustaviti proizvodnjo, delavce pa napotiti domov. »Skupina GAZ se je skupaj s predstavniki sindikatov odločila, da svoje delavce za dva tedna pošlje na kolektivni dopust. Odločitev je povezana z nadpovprečnimi poletnimi temperaturami, » je v sporočilo za javnost zapisalo vodstvo tovarne v Nižnem Novgorodu, kjer sestavljajo osebna vozila Volga.
Nasprotno je nekaterim vroče rusko poletje prišlo kot nalašč. Predvsem pivovarjem, in Carlsberg, ki pokriva kar 40-odstotni delež ruskega trga, je napoved letošnjega dobička celo podvojil. Smeji se tudi prodajalcem in serviserjem klimatskih naprav, uličnim prodajalcem pijač in sladoleda ter celo nekaterim izvoznikom žitaric. Tistim, ki so bili doslej vezani na dolgoročne pogodbe, v katerih so zapisane precej nižje cene žita, kot ga to na svetovnih trgih dosega te dni. Odlično so jo odnesle tudi potovalne agencije in letalski prevozniki, saj se je veliko Rusov zaradi visokih temperatur in onesnaženja odločilo poletje preživeti v tujini. Kot so sporočili iz federalne agencije za zračni promet, je 8. avgusta Moskvo z njenih treh mednarodnih letališč v enem samem dnevu zapustilo rekordnih 104 tisoč potnikov.