Moskva – Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je končal dvodnevni delovni obisk v Ruski federaciji, kjer se je mudil kot prvi predstavnik nove vlade. Ne pa tudi zadnji. Slovenija je namreč zelo zainteresirana za krepitev odnosov z Rusijo, zato mu bodo v kratkem sledili še drugi, je poudaril Samuel Žbogar. Ta se je v Moskvi srečal s predsednikom odbora za zunanjo politiko v ruski dumi Konstantinom Kosačovom in ruskim ministrom za zunanje zadeve Sergejem Lavrovom, s katerim sta podpisala program posvetovanj med obema ministrstvoma v letošnjem letu, pogovarjala pa sta se tudi o skorajšnjem slovenskem predsedovanju odboru ministrov Sveta Evrope ter slovenskem sodelovanju pri ruskem plinskem projektu Južni tok.
Od naše dopisnice
Žbogar je Rusijo obiskal v času, ko pogajanja o plinovodu Južni tok prehajajo v sklepno fazo. »Sam nisem član pogajalske skupine in tako se o Južnem toku nisem mogel pogajati, izrazil pa sem naš gospodarski, razvojni in zunanjepolitični interes, da se dogovorimo o poteku Južnega toka skozi Slovenijo,« je poudaril Žbogar. V včerajšnjem intervjuju za Kommersant je tudi zatrdil, da januarski plinski spor med Rusijo in Ukrajino ni niti malo pokvaril slovenskega odnosa do Gazproma: »Geoplin in Gazprom že dolgo uspešno sodelujeta, zato ni razlogov, da ti odnosi ne bi bili še naprej uspešni in transparentni.«
Obisk je bil tudi predpriprava na slovensko predsedovanje odboru ministrov Sveta Evrope, ki ga bo Slovenija od Španije prevzela 12. maja. Najstarejša panevropska organizacija letos praznuje 60 let, v času polletnega slovenskega predsedovanja bodo izbirali tudi novega generalnega sekretarja, ki bo na tem položaju nadomestil Britanca Terryja Davisa. Ena od prioritet slovenskega predsedovanja bo iskanje rešitev glede uveljavitve protokola št. 14 k evropski konvenciji o človekovih pravicah, s katerim želijo na Evropskem sodišču za človekove pravice zmanjšati sodne zaostanke in ga Rusija kot edina od članic še ni ratificirala. V zadnjih desetih letih so pritožbe ruskih državljanov pomenile kar petino vseh zahtevkov, vloženih na tem sodišču, Rusiji pa zaradi neupoštevanja njegovih odločb grozi celo začasen suspenz članstva v tej mednarodni organizaciji.
Sogovornika sta izmenjala tudi stališča glede Balkana, Bližnjega vzhoda, Iraka, Irana in Afganistana. Zelo zgovorna je bila njuna skupna tiskovna konferenca, ki ne pušča dvoma, da je slovenska teža na mednarodnem parketu hudo omejena. Ruski novinarji so namreč tiskovno konferenco, na kateri je vprašanja odrejal glavni tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva, izkoristili izključno zato, da so spoznali Lavrovova stališča glede nasilnih protestov v Moldaviji ter iranskega in severnokorejskega jedrskega programa. Žbogarja ni nihče vprašal nič. Ne kar se tiče slovensko-ruskih odnosov, ne zaradi aktualnih mednarodnih vprašanj.