Moskva – Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in ruski zunanji minister Sergej Lavrov sta se v včerajšnjem telefonskem pogovoru zavzela za krepitev dvostranskih odnosov med Rusijo in ZDA, pri čemer sta »poudarila željo po pozitivnem razvoju dogodkov, ki ga omogoča prihod nove ameriške administracije«, so zapisali v ruskem zunanjem ministrstvu. Med čakanjem na Obamove prve korake je ruska diplomacija aktivna na vseh področjih.
Od naše dopisnice
V Moskvi so se včeraj mudili kar trije predsedniki – kubanski predsednik Raúl Castro, ki je končal osemdnevni uradni obisk, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in kirgiški predsednik Kurmanbek Bakijev. Skupni imenovalec vseh treh obiskov so ruska geostrateška prizadevanja, kjer je trenutno v igri predvsem pridobivanje prednosti pred ZDA.
Na zahodni polobli si Rusija želi imeti status, kakršnega je imela v času Sovjetske zveze. Takrat je bila njej glavni satelit Kuba, ki je po dveh desetletjih na dobri poti, da to spet postane. Vsaj tako je mogoče sklepati po Raúlovem obisku, ki se bo zapisal v zgodovino kot najdaljši obisk kakega voditelja v sodobni ruski zgodovini. »Zdi se mi, da odhajamo zelo zadovoljni,« je 77-letni kubanski predsednik povedal po včerajšnjem poslovilnem srečanju z ruskim premierom Vladimirjem Putinom. Za zadovoljstvo ima zelo tehten vzrok, saj se v domovino vrača s kar 274 milijoni evrov zagotovljenih posojil, ki jih je Rusija nemenila za nakup in najem ruske gradbene in kmetijske opreme, tovornih letal ter nadomestnih delov za zastarelo sovjetsko vojaško tehnologijo. Ruska velikodušnost je nagrada za zvestobo, h kateri sodi Raúlova obsodba približevanja Nata ruskim mejam in ameriških načrtov za postavitev protiraketnega ščita v Evropi.
Odklonilen odnos do omenjenih tem ima tudi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki je z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom včeraj v Moskvi podpisal sporazum o vzpostavitvi skupne zračne obrambe. Uradna Moskva je tudi Belorusijo za zvestobo že nagradila s številnimi posojili in poceni plinom.
Na podobno karto je Medvedjev menda zaigral tudi na pogovorih s predsednikom Kirgizije Kurmanbekom Bakijevom, ki je privolil v predčasno zaprtje ameriškega vojaškega oporišča na letališču Manas v glavnem mestu Biškeku. Po poročanju Kommersanta je Rusija v zameno za to ponudila obubožani srednjeazijski državi 117 milijonov evrov pomoči, odpis 139 miljonov evrov dolga in posojilo, vredno 232 milijonov evrov. Oporišče je ena glavnih oskrbovalnih žil za zavezniške operacije v Afganistanu, zato je posebni odposlanec Nata Robert Simmons med ponedeljkovim obiskom pozval kirgiške oblasti, naj rusko ponudbo zavrnejo.