Polona Frelih

Ker ruske obmejne službe pešcem prepovedujejo prečkanje norveške meje, norveški obmejni organi pa kaznujejo voznike, ki prevažajo ljudi brez dokumentov, so iskalci lepšega življenja v ruskem rudarskem mestu Nikel sedli na kolo in se odpeljali do norveškega rudarskega mesta Kirkenes. Tamkajšnji begunski center pred novoletnimi prazniki žalostno sameva, saj so večino prosilcev za azil, katerih prošnje so zavrnili, norveške oblasti deportirale nazaj v Rusijo. Ker so brez denarja, številni ostajajo ujeti v ruskem Murmansku.

»Nihče nam ni ničesar razložil. Ponoči so prišli v azilni dom in nam rekli: ‘Vse, ki imate ruski vizum­ ali dovoljenje za bivanje, bomo poslali nazaj,'« je Afganistanec z ruskim vzdevkom Miša za rusko tiskovno agencijo Sputnik pojasnil, kako je Norveška pokopala njegove sanje o lepšem življenju.

Učinkovita koordinacija

Po zaslugi učinkovite koordinacije med ruskimi in norveškimi obmejnimi organi ta mesec na Norveško po arktični poti ni vstopil noben migrant, po zaslugi strožje norveške migracijske zakonodaje pa so v zadnjem mesecu in pol po podatkih norveškega direktorata za migracije (UDI) deportirali iz države že 600 prosilcev za azil. Po njihovem zatrjevanju gre izključno za ljudi z veljavnimi ruskimi dokumenti, ki so pred tem dalj časa živeli v Rusiji in dobro govorijo rusko. »Šokiran sem. Prišli so sredi noči. Norveška me je močno užalila. Z nami niso izmenjali niti besede,« je bil kritičen Pakistanec Mirzam, ki obžaluje, da je v begunskem centru v Kirkenesu preživel kar mesec dni.

Runa Rafaelsen, župan Kirkenesa, rudarskega in turističnega mesta na severu Norveške, je v Oslo poslal sporočilo, da so pripravljeni sprejeti nič več in nič manj kot 160 beguncev. »Treba je poskrbeti za tiste, ki so dejansko begunci. V Kirkenesu smo gostoljubni. Nikoli nisem slišal kritik na račun migrantov. Nikoli nismo imeli protestov,« je župan polarnega mesta pojasnil, da bodo redkim srečnežem, ki jih ne bodo deportirali, pomagali do uspešne integracije. Našli jim bodo delo, jih naučili jezika, s čimer imajo bogate in menda izključno pozitivne izkušnje. Čeprav so »bogu za hrbtom«, so v Kirkenesu od leta 1990 sprejeli približno 600 migrantov, ki se zdaj ne razlikujejo od tamkajšnjih »domorodcev«.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber