Moskva – Volilnega obdobja v Rusiji je nepreklicno konec. Piko na i je včeraj postavil predsednik osrednje volilne komisije Vladimir Čurov, ki je izrazil zadovoljstvo z delom mednarodnih opazovalcev med parlamentarnimi volitvami decembra lani in marčnimi predsedniškimi volitvami.
»Mednarodna opazovalna misija je bila tokrat precej bolj profesionalna kakor pred štirimi leti,« se jim je zahvalil za opravljeno delo. Najbolj »uravnotežene in profesionalne« goste iz tujine bodo nagradili z medaljo, ki nosi ime ubitega ruskega borca za človekove pravice Nikolaja Gerenka.
V Rusiji se strinjajo z večino nepolitičnih sklepov evropskih opazovalcev, raztrgali pa so njihovo oceno, po kateri spletne kamere niso upravičile pričakovanj. »Verjetno res niso upravičile pričakovanj tistih, ki so upali, da ne bodo delovale. Zdaj jih je strah, da bodo tudi njihovi volivci na voliščih zahtevali kamere. Po naših volitvah 4. marca volitev brez neposrednega prenosa ni več mogoče obravnavati kot povsem legitimne,« je Čurov zatrdil, da je Rusija s svojim zgledom poskrbela za nove standarde.
Zavrnil je tudi kritike zaradi neenakega dostopa do sredstev obveščanja. »Štirje od petih predsedniških kandidatov so imeli povsem enak dostop. O Mironovu, Zjugonovu in Žirinovskem so mediji poročali kot o poslancih dume, voditeljih strank in predsedniških kandidatih, o Putinu pa kot o predsedniku vlade, voditelju stranke Enotna Rusije in predsedniškem kandidatu. Prikrajšan je bil samo nestrankarski kandidat Mihail Prohorov, kar je navada tudi v drugih evropskih državah,« je rusko prakso izenačil s svetovno. Opozoril je na francosko predvolilno kampanjo, »v kateri je v očitni prednosti sedanji predsednik Nicolas Sarkozy, ki je med incidentom v Toulousu dobil več medijske pozornosti kakor vsi drugi predsedniški kandidati skupaj«.
Rusija kot učiteljica demokracije
Predstavnik ruskega ministrstva za zunanje zadeve Anvar Azimov si je postavil retorično vprašanje, zakaj bodo na predsedniške volitve v Franciji napotili samo 10 do 15 mednarodnih opazovalcev, v Rusijo in druge države postsovjetskega območja pa jih vedno napotijo več sto? »Tega ne razumemo, še zlasti ne zato, ker so zadnje volitve v evropski parlament pokazale, da je bilo v vseh državah veliko kršitev,« je poudaril, da Rusija noče biti samo učenka, saj je lahko tudi sama učiteljica.
Predlagal je, da na seznam mednarodnih opazovalcev, ki bodo za svoje zasluge pri spremljanju ruskih volitev prejeli posebne medalje, uvrstijo tudi direktorja Ovsejevega urada za demokratične institucije in človekove pravice Janeza Lenarčiča, »ki je dokazal uravnotežen pristop,« ter vodjo misije Ovseja Heidi Tagliavini, »zelo uspešno in uravnoteženo švicarsko diplomatko, ki letos končuje svojo diplomatsko kariero.«
Tagliavinijeva se je po predsedniških volitvah 4. marca, spretno izognila našemu vprašanju, kako to, da so volitve v Kazahstanu in Belorusiji označili za nesvobodne in nepoštene, v Rusiji pa se izogibajo takšnim opredelitvam, in zakaj dvojni standardi. Dejala je, »da so vsake volitve specifične, zato jih med seboj ne primerjajo«. Za nesvobodne je ruske predsedniške volitve označil edino predstavnik parlamentarne skupščine Ovseja, nekdanji hrvaški zunanji minister Tonino Picula.