Moskva – Tretji najbogatejši Rus Mihail Prohorov, ki je pretekli teden zbral potrebna dva milijona glasov podpore in le nekaj minut pred iztekom roka vložil predsedniško kandidaturo, je konec tedna začel predvolilno kampanjo.
Program s preprostim naslovom Sedanjost in prihodnost, je premierno predstavil v Kazanu, prestolnici ruske republike Tatarstan. Kandidat, ki ga po zadnji javnomnenjski raziskavi centra VTsIOM podpirata komaj dva odstotka državljanov, računa predvsem s podporo srednjega sloja, ki se je po spornih parlamentarnih volitvah konec lanskega leta množično zgrnil na ulice.
Naslednje opozicijske demonstracije bodo pripravili 4. februarja, pridružiti pa se jim namerava tudi Prohorov. »Na shodu ne bom nastopal, saj ga nočem izrabiti za svoje politične cilje. Raje bom prisluhnil drugim govorcem,« je napovedal svojo udeležbo, zavzel pa se je tudi za preiskavo volilnih nepravilnosti.
Njegov predvolilni program je razdeljen na rubriki pro in contra, v njem najprej predstavi razmere, kakršne je vzpostavil Putin, v drugem delu pa spremembe, ki jih bo uveljavil, če bo izvoljen za predsednika. Med drugim zapiše, da se je med Putinovo vladavino uveljavila »suverena demokracija«, ki jo namerava nadomestiti z »demokratičnimi liberalnimi vrednotami, ki bodo Ruse obvarovale pred despotizmom uradnikov«. V zadnjem poglavju z naslovom Geopolitika zapiše, da Putin sanjari »o oživljanju Sovjetske zveze in ustanovitvi Evrazijske unije ter prijateljevanju z avtoritarnimi režimi«, sam pa da se zavzema za »panevropsko integracijo z eno samo veliko Evropo ter prijateljstvo z demokratičnimi državami.«
Kandidat z dvema obrazoma
Med objube kar 18 milijard dolarjev »težkega« oligarha, ki se je prelevil v politika, sodi še reforma političnega sistema, natančneje uvedba neposrednih guvernerskih volitev, skrajšanje predsedniškega in guvernerskega mandata na štiri leta, znižanje strankarskega volilnega praga na tri odstotke ter svobodne in poštene volitve. Zavzel se je še za večjo konkurenčnost v gospodarstvu in boj proti korupciji, napovedal je konec državnim monopolom in liberalizacijo kazenskega zakonika glede gospodarskega kriminala, zmanjšanje števila zveznih okrožij, reformo zdravstva, vojske, izobraževanja in sociale ter gradnjo cest, železnic in letališč. Pod rubriko Geopolitika je podprl evropske integracije, zavzel pa se je tudi za uvedbo enotne svetovne valute, ki bi temeljila na rublju in evru.
Njegove objube so vzeli pod drobnogled v časopisu Pravda, kjer so v članku z naslovom Dva obraza Mihaila Prohorova dokazovali, da Prohorov politik govori diametralno nasprotno kot Prohorov poslovnež. »K vodenju države bi morali pritegniti čim več profesionalcev,« je, denimo, zapisal predsedniški kandidat, kot poslovnež pa je v intervjuju za časopis Komersant o tem izjavil: »Ne moreš biti z eno nogo v biznisu, z drugo pa v politiki. Če hočeš biti poslovnež, se ukvarjaj s posli, če pa hočeš biti politik, potem prodaj svoje podjetje.« Pred vstopom v politiko je bil tudi proti tesnejšemu povezovanju z Evropo in v intervjuju za Moskovski Komsomolec je dejal: »Kaj sploh lahko damo Evropi? Naše ogromno ozemlje in narodno bogastvo, ki ga sploh še nismo do konca razvili?«
Že ob napovedi kandidature je poudaril, da bo samo 10 odstotkov njegove kampanje temeljilo na kritiki Vladimirja Putina. »Ni samo Putin odgovoren za nastanek sistema, kakršnega imamo, ampak smo odgovorni tudi volivci sami. Zavedam se tako njegovih prednosti kot pomanjkljivosti in nočem, da bi moj program temeljil na kritiki Putina. Tako se hočem razlikovati od poceni populistov,« je zavrnil očitke, da je kritika sedanjega premiera bistvo njegovega programa. Številni analitiki so prepričani, da je njegova kandidatura manever, s katerim poskuša vladajoča elita nevtralizirati nezadovoljstvo srednjega razreda in olajšati tretjo Putinovo izvolitev na predsedniški položaj. Tovrstne domneve so tudi glavni razlog, da ima med volivci tako pičlo podporo.