Moskva – Rusija in Gruzija sta pretrgali diplomatske odnose po petdnevni vojni v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji, zaradi katere je Gruzija izgubila nadzor ne le nad Južno Osetijo, ampak tudi nad svojo drugo separatistično pokrajino Abhazijo. Tako je bila kar ob petino svojega ozemlja. Pred izbruhom vojne so obtičali tudi rusko-gruzinski pogovori o vstopu Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo, za kar se ruski pogajalci prizadevajo že 17 let. Pred mesecem dni sta sprti strani obnovili pogajanja, ki potekajo pod pokroviteljstvom Švice, in sodeč po neuradnih informacijah so se vendarle premaknila z mrtve točke. Tretji krog gruzinsko-ruskih pogajanj naj bi stekel že konec maja, kar pomeni, da utegne Rusija še letos vstopiti v edino mednarodno organizacijo, ki uravnava pravila mednarodnega trgovanja.
Od naše dopisnice
V Svetovni trgovinski organizaciji, ki skrbi za odstranjevanja ovir v mednarodni trgovini in tako prispeva h globalizaciji gospodarstva, trenutno sodeluje 156 držav. Rusija je zadnje veliko gospodarstvo brez članstva, zato bi njen vstop utrl pot za povečanje tujih naložb v posodobitev gospodarstva in bi lahko po mnenju Svetovne banke k ruskemu BDP kratkoročno prispeval 3,3-odstotno, dolgoročno pa kar 11-odstotno rast.
Edina ovira na poti do tega cilja je Gruzija, ki je v organizacijo vstopila leta 2000 in že doglo grozi, da bo bojkotirala vstop Rusije. To je namreč edina tema, s katero lahko gruzinsko vodstvo trenutno izvaja pritisk na sosedo, zato ne namerava popustiti. Rusija odgovarja, da se ne bo pustila izsiljevati. »Ne bom razlagal podrobnosti o tem, kako je mogoče vstopiti v Svetovno trgovinsko organizacijo brez gruzinskega soglasja. Lahko rečem samo, da v okviru STO za to obstajajo ustrezni mehanizmi,« je odločen ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Njegov gruzinski kolega Grigol Vašadze njegov nastop označuje za »blef in izsiljevanje« in poudarja, da poskušajo skupaj s švicarskimi posredniki najti izhod iz pravnega absurda, ki je nastal z ruskim priznanjem Južne Osetije in Abhazije.
Mejne prehode z Abhazijo in Južno Osetijo, ki so bili pred vojno leta 2008 glavne vstopne točke za uvoz tujih izdelkov v Gruzijo, zdaj nadzirajo ruski vojaki. Glavna gruzinska zahteva je, da bi na reki Psov ob rusko-abhazijski meji ter ob predoru Roki na meji med Rusijo in Južno Osetijo obnovili gruzinske carinske točke, kar zavračajo tako uradna Moskva kot oblasti v separatističnih pokrajinah. Pogajanja, ki so jih obnovili aprila in potekajo za zaprtimi vrati, se vrtijo predvsem okoli tega, in v drugem krogu pogajanj v začetku maja jim je menda uspelo presekati gordijski vozel. »Ne bom razkrivala podrobnosti, saj smo se dogovorili, da bomo molčali. Lahko povem le, da je prišlo do napredka in da smo začeli pogajanja o konkretnem predlogu,« je razkrila namestnica gruzinskega zunanjega ministra Nino Kalandadze. Kljub zavezi o molčečnosti je dodala, da je ruska stran prvič privolila v pogajanja o tehničnih podrobnostih obnovitve gruzinskih carinskih točk.
Namesto gruzinskih carinikov nadzor EU?
Ruska stran je postregla s povsem drugačno verzijo, po kateri so se ruski in gruzinski pogajalci prvič strinjali, da dogovor ne bo predvidel fizične navzočnosti gruzinskih carinikov na mejnih nadzornih točkah, o čemer je poročal Kommersant, ki se sklicuje na neimenovanega ruskega diplomata.
Iz gruzinskega zunanjega ministrstva so se odzvali z besedami, da je edini sprejemljivi kompromis, da bi pretok dobrin v Južno Osetijo in Abhazijo namesto gruzinskih carinikov nadzirali predstavniki Evropske unije. Uradni Bruselj je ruski vstop v STO uradno podprl decembra lani, ko je Rusija privolila v znižanje izvoznih dajatev za les in tarif za železniški tovorni promet.
Ruski finančni minister Aleksej Kudrin napoveduje vstop države v STO že poleti, ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa ne dvomi, da se bo to zgodilo še letos, kakor je napovedal med marčevskim obiskom ameriškega podpredsednika Josepha Bidena. Od njega je dobil zagotovila o ameriški podpori in zavezo, da bodo Združene države Amerike odpravile amandma Jackson-Vanik, anahronizem iz hladne vojne, ki so ga ZDA sprejele leta 1975 in predvideva trgovinske omejitve proti nekdanji Sovjetski zvezi. Sprejet je bil kot odgovor na sovjetsko omejevanje judovskega preseljevanja.
Biden je obiskal tudi Gruzijo, kjer je oblasti prepričeval, naj odstranijo blokado, potem pa se je Washington od omenjene teme distanciral. Znašel se je med dvema ognjema, ko na eni strani podpira ozemeljsko celovitost Gruzije, na drugi pa si veliko obeta od ruskega vstopa. »Rusija bi lahko postala naš največji zunanjetrgovinski partner. Dolgoročno bi to vplivalo tudi na raven korupcije v Rusiji, saj bi nanjo pritiskali z zahtevo po redu in pravilih, kar je dobro tako za Rusijo kot za njene trgovinske partnerje,« sodi Anders Aslund, strokovnjak za Rusijo na Petersonovem inštitutu za mednarodno ekonomijo.
Od vstopa bi imela koristi tudi Gruzija, ki vse od gruzinsko-ruskega spora leta 2006 v Rusijo ne sme izvažati svojega vina in mineralne vode, kar je v nasprotju s pravili STO o svobodni trgovini.
Polona Frelih