V zvezi z domnevno prelomnim letom 2012 je slišati teorije, ki govorijo bodisi o koncu sveta bodisi o prehodu v zlato dobo. Podobno nasprotna mnenja so v ruski strokovni javnosti vzniknila v povezavi s predsedniškimi volitvami prihodnje leto. Bo še en prenos oblasti v Rusiji pripeljal do ljudskih vstaj – ali bo pluralnost mnenj, s katero nas v zadnjem času preseneča vladajoči tandem, vodila v rusko politično zrelost? Kar tri ločene raziskovalne ustanove, ki se ukvarjajo s svetovanjem predsedniku Dmitriju Medvedjevu in premieru Vladimirju Putinu, so v najnovejših analizah jasno in glasno napovedale »konec sveta«, če v državi ne bodo obnovili tradicije politične konkurence in okrepili civilne družbe....
V zvezi z domnevno prelomnim letom 2012 je slišati teorije, ki govorijo bodisi o koncu sveta bodisi o prehodu v zlato dobo. Podobno nasprotna mnenja so v ruski strokovni javnosti vzniknila v povezavi s predsedniškimi volitvami prihodnje leto. Bo še en prenos oblasti v Rusiji pripeljal do ljudskih vstaj – ali bo pluralnost mnenj, s katero nas v zadnjem času preseneča vladajoči tandem, vodila v rusko politično zrelost?
Kar tri ločene raziskovalne ustanove, ki se ukvarjajo s svetovanjem predsedniku Dmitriju Medvedjevu in premieru Vladimirju Putinu, so v najnovejših analizah jasno in glasno napovedale »konec sveta«, če v državi ne bodo obnovili tradicije politične konkurence in okrepili civilne družbe. Vse več Rusov je nezadovoljnih, ker njihovega predsednika izbirajo v zakulisju, zaradi česar sta tako Medvedjev kot Putin izgubila precej priljubljenosti. »Vladajoči tandem in vladajoča stranka Enotna Rusija med volivci izgubljata legitimnost. Nadaljnje spodkopavanje politične konkurence bi lahko pripeljalo do ljudskih vstaj, kakršnim smo bili priča v letih 1980 in 1990,« so opozorili v vladnem možganskem trustu, Centru za strateške raziskave.
Vodilna ruska politika sta v zadnjem času zastopala različna mnenja o vojaški intervenciji v Libiji in predlogih ruske tajne službe o prepovedi skypa, gmaila in hotmaila, zahteva Medvedjeva, da morajo Putinovi ministri in drugi sodelavci odstopiti s položajev v upravnih odborih državnih korporacij, pa je poskrbela za odhod vplivnega namestnika premiera Igorja Sečina z mesta predsednika ruskega naftnega velikana Rosneft.
Ta zmaga je Medvedjeva tako navdihnila, da je pred odhodom na srečanje gospodarstev v vzponu BRIK priznal, da resno razmišlja o vnovični predsedniški kandidaturi. Putin se je na to odzval z besedami, da utegneta kandidirati oba, hkrati pa je Medvedjeva ošvrknil zaradi »predčasnih nervoznih signalov, zaradi katerih bo polovica administracije in vlade v pričakovanju sprememb nehala delati«. Sposodil si je legendo o Frančišku Asiškem, ki je menda dejal, da bi svoj vrt skrbno obdeloval tudi, če bi mu povedali, da bo kmalu umrl.
Omenjeni spori ustvarjajo dimno zaveso, zaradi katere je velika negotovost zajela tako tabor »silovikov«, ki so lojalni Putinu, kot »liberalcev«, ki so zvestobo obljubili Medvedjevu. Vsi po vrsti poskušajo ujeti signal o tem, kje se izplača vztrajati. Zaradi omenjenega trenda iskanja političnih koristi, ki še zdaleč ni značilen samo za Rusijo, je malo verjetna teorija, da naj bi pluralizem mnenj v vladajočem tandemu v Rusijo pripeljal dvostrankarski sistem. Kot opozicijo vladajoči Enotni Rusiji, ki ji predseduje Putin, v Kremlju že propagirajo liberalno stranko Prava stvar, ki je prva javno podprla drugi Medvedjev predsedniški mandat. Podpira ga 18 odstotkov Rusov, Putina pa 27 odstotkov, je pokazala zadnja raziskava neodvisnega centra Levada.
Leta 1999, ko je v Rusiji vladala podobna negotovost, kdo bo prihodnji ruski predsednik, sta se prav tako pojavili dve stranki. Stranko Enotnost je podpiral takratni predsednik Boris Jelcin, stranko Domovina – vsa Rusija pa njegov tekmec Jevgenij Primakov. Ko je postalo jasno, da bo predsednik Putin, sta obe podprli njegovo kandidaturo ter se združili v danes vladajočo Enotno Rusijo. Kjer si želijo vsi ostati blizu carja in uživati sadove te bližine, za drugo najvplivnejšo stranko kratko malo ni prostora.