Moskva – Na državni televiziji so predvajali dokumentarni film o ruskem oligarhu Borisu Berezovskem, ki živi v prostovoljnem izgnanstvu v Veliki Britaniji. Predstavljen je kot naročnik številnih umorov, tudi nekdanjega agenta KGB Aleksandra Litvinenka, ki je leta 2006 v Londonu umrl zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem.
Nekdanji Putinov zaveznik – zdaj pa njegov najhujši sovražnik – je v dokumentarnem filmu predstavljen kakor prava pošast, ki ima na vesti številna človeška življenja; poleg Litvinenka še novinarja Vlada Listjeva, gruzinskega poslovneža Badrija Patarkacišvilija, politika Vladimirja Golovljeva in Sergeja Jušenkova ter nekdanjega ukrajinskega predsedniškega kandidata Ivana Ribkina. Vse omenjene zločine so mu na pleča naprtili Aleksander Korzakov, nekdanji telesni stražar Borisa Jelcina ter Mihail Kodanjov, nekdanji sopredsedujoči stranki Liberalna Rusija, ki je bil zaradi umora člana stranke Sergeja Jušenkova leta 2004 obsojen na 20-letno zaporno kazen. V svojem prvem intervjuju je obtožbe zanikal, do zdaj pa je menda molčal, ker mu je Berezovski za to domnevno obljubil tri milijone dolarjev, saj mu je umor pomagal do statusa političnega begunca v Veliki Britaniji. Po ogledu filma so na ruskem generalnem državnem tožilstvu proti Berezovskemu odprli novo preiskavo.
Pred kratkim je nekoč najbogatejši ruski oligarh na britanskem sodišču izgubil tožbo proti svojemu nekdanjemu učencu in zdaj precej bogatejšemu oligarhu Romanu Abramoviču. Zaradi velikih stroškov sodnega procesa mu je menda zmanjkalo celo denarja za podporo Marini Litvinenko, ki vodi kampanjo, s katero poskuša dokazati, da je za smrt njenega moža kriva dolga roka predsednika Vladimirja Putina. »V Kremlju so se dolgo časa trudili, da bi utišali Berezovskega in njegovo protirusko kampanjo. To je ironično uspelo britanskemu sodišču,« je bil sarkastičen nekdanji Guardinanov dopisnik v Moskvi Luke Harding, ki je tudi avtor skorajda rusofobnega dela Mafijska država.
V Veliki Britaniji se bo maja prihodnje leto začelo zaslišanje, med katerim bodo enkrat za vselej poskušali razjasniti okoliščine Litvinenkove smrti. Svetovalec v omenjeni zadevi Hugh Davis je na predhodnem zaslišanju že zavrnil možnosti, da bi za umorom stali Berezovski, čečenski teroristi, španska mafija ali sama britanska vlada. Poudaril je, »da materiali, s katerim razpolaga vlada, vzpostavljajo neposredno povezavo o krivdi ruske države in Litvinenkovi smrti«. Podobno mnenje je izrazil tudi odvetnik pokojnikove soproge Ben Emmerson: »Marina Litvinenko je odločena dokazati, da je bil njen mož umorjen in da je umor izvršil Andrej Lugovoj, s katerim je skupaj delal. V Španijo sta nameravala potovati, da bi španski vladi predala informacije o povezavah med rusko mafijo, Kremljem in predsednikom Vladimirjem Putinom.«
Na zaslišanju, med katerim bodo poskušali dokazati, »da je šlo za državno sponzorirani umor«, bodo pod drobnogled vzeli tudi Emmersonove trditve, da je bil Litvinenko plačani agent britanske obveščevalne službe MI6, sodeloval pa je domnevno tudi s španskimi tajnimi službami, ki jih je menda zalagal z informacijami o delovanju ruske mafije v Španiji. »Bil je policist, tip v slogu FBI, ki je svoje storitve prodajal na trgu. Njegova stranka je postala tudi MI6,« je zgodbo o trojnem agentu lansiral Aleksander Goldfarb, ki je v soavtorstvu s pokojnikovo ženo leta 2007 izdal knjigo z naslovom Smrt disidenta.