Spomnite se, koliko črnila je bilo prelitega pred letom in pol, ko se je množica »jeznih Rusov« zgrnila na Bolotno ploščad v središču Moskve in zahtevala politične spremembe. »Putin – tat!« so se drli na vse grlo in »Tukaj smo mi oblast!«. Prvi bas omenjenega orkestra je pripadal Alekseju Navalnemu, blogerju in profesionalnemu borcu proti vsem nadlogam, ki pestijo največjo državo na svetu. Predsedniških ambicij Navalnega ni težko razumeti. V centru Moskve je z govorniške tribune zrl na sto tisoč demonstrantov, zato je začel verjeti vase in v spremembe....
Spomnite se, koliko črnila je bilo prelitega pred letom in pol, ko se je množica »jeznih Rusov« zgrnila na Bolotno ploščad v središču Moskve in zahtevala politične spremembe. »Putin – tat!« so se drli na vse grlo in »Tukaj smo mi oblast!«. Prvi bas omenjenega orkestra je pripadal Alekseju Navalnemu, blogerju in profesionalnemu borcu proti vsem nadlogam, ki pestijo največjo državo na svetu.
Predsedniških ambicij Navalnega ni težko razumeti. V centru Moskve je z govorniške tribune zrl na sto tisoč demonstrantov, zato je začel verjeti vase in v spremembe. A čudež množičnih protestov se je hitro spremenil v ducat kazenskih ovadb, voždi ulične opozicije pa so se razbežali na vse strani. »Kaj nam bo vse drugo, samo da smo živi,« pravi stara ruska ljudska modrost.
V pozabo zasebnosti bi se lahko pogreznil tudi Navalni, če se ne bi zgodil nov čudež ruske demokracije. Oblast se je iznenada spomnila, da gre v primeru župana Moskve za izvoljeno funkcijo. Nič zato, če je bil nekdanji župan in aktualni vršilec dolžnosti Sergej Sobjanin na ta položaj imenovan po odstavitvi prejšnjega župana Jurija Lužkova, ki je ruski prestolnici vladal kar 18 let.
Nove županske volitve bodo 9. septembra, na njih pa bo kandidiral tudi Navalni. Vse lepo in prav, z izjemo nepredvidene težave. Na županskih volitvah lahko sodelujejo le posamezniki s podporo poslancev mestne dume, od katerih vsi pripadajo vladajoči strani Enotna Rusija, ki jo je Navalni prekrstil v stranko »goljufov in tatov«. Ironično se prav z njihovimi glasovi Navalni podaja v župansko tekmo, saj se ni odrekel njihovi milo rečeno kompromitirajoči podpori.
Poleg tega so novopečenemu kandidatu za župana v provincialnem mestu Kirovu sodili zaradi poneverbe. Na kratko: v času, ko je Navalni deloval kot pomočnik lokalnega guvernerja in vidnega liberalca Nikite Beliha, je menda v tamkajšnjem podjetju les kupoval po ugodni ceni in ga naprej prodajal po višji, s čimer je v žep domnevno pospravil nekaj manj kot pol milijona evrov. Za Rusijo malenkost, kar pa ne moremo trditi o sodbi, ki se glasi – pet let zapora v delovni koloniji. V lisice so ga vklenili kar tam, v sodni dvorani, pred fotografskimi bliskavicami. Konec zgodbe. Vidimo se čez pet let. Pa kaj še! Že naslednji dan se je pritožilo samo tožilstvo in Navalnega so izpustili na prostost. Kot je primerno za revolucionarje in disidente, se je z vlakom vrnil domov v Moskvo, kjer ga je pričakala množica privržencev. Njegova kampanja za županske volitve se nadaljuje.
Poznavalci pravijo, da so bili v Rusiji priča že mnogim čudežem, a takšnemu še nikoli. V resnici se čudeži ne dogajajo niti v Rusiji, s to izjemo, da oblast deluje z matematično natančnostjo. S podporo Navalnemu ustvarja videz demokracije, apatične volivce vabi na volitve, deli, vlada, hkrati pa v zakulisju rešuje precej pomembnejših nalog.
Navalni bo izgubil županske volitve in se ne bo izognil izrečeni kazni. Vse drugo je – spektakel za množice.