Moskva – Glavni kremeljski ideolog Vladislav Surkov je brez dvoma ena najbolj skrivnostnih in vplivnih ruskih političnih osebnosti, ki so ga v zadnjih letih zaradi spretnosti pri mešanju političnih štren obravnavali skorajda kot mistično figuro, prijel pa se ga je vzdevek Sivi kardinal.
Zdaj je postal glavno žrtveno jagnje zaradi nedavnih opozicijskih protestov in je bil s položaja namestnika vodje predsedniške administracije z neprekosljivim vplivom na rusko politiko prestavljen na položaj namestnika premiera, pristojnega za gospodarsko modernizacijo.
Sivi kardinal, Putinov Rasputin in Faust so vzdevki, ki so se prijeli 47-letnega nekdanjega oglaševalskega genija in avtorja koncepta »suverene demokracije«, kakor je poimenovan ruski politični sistem, v katerem obstajajo demokratične institucije, ne pa tudi demokracija. V času obeh predsedniških mandatov je Vladimirju Putinu pomagal utrditi oblast, za kar je med drugim uporabil televizijo, ki jo je spremenil v propagandni stroj, in prokremeljska mladinska gibanja, kakršni sta Naši in Mlada Garda. Zdaj so ga odrezali od notranje politike, njegov položaj pa bo prevzel Putinov lojalist in »še en ljubitelj demokracije« Vjačeslav Volodin.
»Surkov je ustvaril sistem, ki ga hočejo zdaj preoblikovati in za to potrebujejo nove ljudi. Premestitev Surkova je resen poskus prenovitve političnega sistema,« je prepričan nekdanji finančni minister Aleksej Kudrin. Vsi se strinjajo, da gre za poskus sprememb, vsi pa niso prepričani, da bodo pozitivne. »To ni koncesija protestnemu gibanju, ampak bodo po zaslugi Volodina v Kremlju postali še bolj represivni,« so pesimistični pri liberalni Gazeti.ru. »To ni nič več kot premestitev z enega položaja na drugega,« je predsedniški kandidat in oligarh Mihail Prohorov vse skupaj označil za ne preveč revolucionarno novico. Prav Prohorov je eden redkih, ki so se Surkovu drznili postaviti po robu; po svoji odstavitvi s položaja predsednika liberalne stranke Prava stvar ga je označil za »kremeljskega gospodarja lutk«.
Po poročanju Izvestij je s Putinom na bojni nogi že od maja, ko je bila ustanovljena Vseruska ljudska fronta, čemur je ostro nasprotoval. Še bolj je presenetil po prvih večjih opozicijskih protestih 10. decembra, ko je dejal, da »gre verjetno res za manjšino, vendar najboljši del družbe«. Dodal je, »da se dogajajo tektonske spremembe. Smo v prihodnosti in prihodnost ni mirna.« Glede svoje premestitve se je za Interfax najprej pošalil, da »stabilizacija žre svoje otroke«, potem pa pojasnil, da je bil predolgo na enem delovnem mestu, zato je pač zaprosil za premestitev. Na vprašanje, ali bo sodeloval pri miritvi protestnega vala, je lakonično odvrnil, da »je preveč sramotna oseba za pogumni novi svet«.
Surkov je šele pred štirimi leti razkril, da je po materi Rus, po očetu pa Čečenec, ki se v prostem času posveča pisanju esejev o konceptualni umetnosti in rokovskih besedil, poleg tega mu pripisujejo avtorstvo satire o sodobni Rusiji Skoraj nič, ki govori o skorumpiranem piarovcu Jegorju, ki je za dobro plačilo tako kot Faust pripravljen skleniti pogodbo s hudičem, zato nihče ne dvomi, da gre za avtobiografsko delo.