Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je Evropsko unijo posvaril, da bo ruska vlada pozorno spremljala dogajanje v zvezi s preiskavo zaradi suma neupoštevanja pravil o varstvu konkurence, ki jo je evropska komisija prejšnji teden sprožila v podružnicah ruskega plinskega monopolista Gazprom v vzhodni in srednji Evropi. »Ali so že priprli kakšnega predstavnika Gazproma?« je zahteval odgovor od predsednika Gazpromove uprave Alekseja Millerja, ki je aretacije zanikal. Pri Gazpromu ne dvomijo, da gre za politično motivirano akcijo Evropske unije, ki se boji še večje odvisnosti od ruskega plina. Pol milijarde evropskih porabnikov in 20 milijonov evropskih podjetij uvozi kar 60 odstotkov vsega plina. Večino prav iz Rusije.
Od naše dopisnice
Gazprom je največji svetovni proizvajalec plina ter največje rusko podjetje s tržno kapitalizacijo skoraj 100 milijard evrov. V letošnjem letu hoče povečati pošiljke plina v Evropo za 12 odstotkov oziroma na kar 155 milijard kubičnih metrov. Tudi po zaslugi plinovoda Severni tok, ki so ga pod Baltskim morjem speljali do Nemčije in ga bodo zagnali 8. novembra. Gazprom hoče hkrati povečati tudi delež na evropskem plinskem trgu, kjer naj bi v prihodnjih letih zrasel s 25 na 30 odstotkov.
Ovira pri uresničevanju ambicioznih načrtov je tretji energetski sveženj EU, v skladu s katerim Gazprom ne bi smel postati družbenik v podjetjih za gradnjo plinovodov, denimo Južnega toka, v katerem sodeluje tudi Slovenija. Ta je z Gazpromom že podpisala sporazum o skupnem podjetju za gradnjo in delovanje plinovoda, ki naj bi ga pod Črnim morjem potegnili do Bolgarije in potem dalje proti Italiji. Po Millerjevih navedbah je Gazprom že izdelal študijo izvedljivosti Južnega toka, ki je pokazala, da gre za ekonomsko učinkovit in tehnično izvedljiv projekt. Rusija napoveduje, da bo pod streho do leta 2015.
Politično motivirana preiskava?
V luči tretjega svežnja so problematične tudi dolgoročne pogodbe o dobavi plina, ki so jih evropski inšpektorji za varstvo konkurence med nenapovedanimi inšpekcijami iskali v kar 21 Gazpromovih evropskih podružnicah, ki se ukvarjajo z dobavo, s prenosom in shranjevanjem zemeljskega plina in so bodisi osumljena kršenja pravil o varstvu konkurence bodisi razpolagajo z informacijami o spornem ravnanju. »Evropska komisija hoče dobiti vpogled v pogodbe, vendar jih podjetja v državah članicah ne morejo izročiti, saj vsebujejo klavzule o zaupnosti. Zaradi tega so se v generalnem direktoratu za konkurenco odločili za preiskave,« je razkril bolgarski minister za gospodarstvo in energetiko Trajčo Trajkov. Predstavnik evropske komisije, ki ne želi biti imenovan, je prostodušno priznal, da gre za del širših evropskih prizadevanj za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina. »Preiskava se je šele začela. Imamo svoje sume in na podlagi zbranega gradiva bomo poskušali ugotoviti, ali so upravičeni,« je tiskovna predstavnica komisije Amelia Torres poudarila, da gre šele za sum onemogočanja dostopa do plinovodov in zviševanja cene plina.
Cene višje kot na plinskih borzah
Zaradi cen plina, ki so določene v dolgoročnih pogodbah in so višje od tistih na plinskih borzah, se Ukrajina z Gazpromom pogaja o reviziji pogodbe, Turčija pogodbe ni podaljšala, Nemčija grozi, da bo zahtevala arbitražo, Litva pa se je pritožila evropski komisiji. »Preiskava ima velik simbolni pomen, kakor koli že se bo končala. Gre za začetek uveljavljanja skupne evropske energetske politike. Evropska komisija in druge institucije so glede evropskih energetskih interesov končno postale enotne,« je racije pozdravila litovska predsednica Dalia Grybauskaite. Litovski premier Andrius Kubilius je spomnil na visoke globe, ki jih je evropska komisija zaradi neupoštevanja pravil konkurence naložila ameriškemu računalniškemu podjetju Microsoft.
»Podjetja se bodo trudila izpolniti svoje pogodbene obveznosti do klientov, hkrati pa bodo pri preiskavi sodelovala z evropsko komisijo. Inšpekcije niso nič posebnega in so jih že večkrat opravili tudi v drugih vodilnih evropskih energetskih podjetjih,« so pri Gazpromu zapisali v izjavi za javnost. »Z inšpekcijami so se odzvali na ruske plinske projekte, tudi Južni tok,« so neuradno izrazili mnenje, da je v ozadju evropski strah pred preveliko odvisnostjo od ruskega plina. »Evropska komisija se gre nevarno igro. Ne gre samo za napenjanje mišic, ampak za močno spolitizirane teme, med katere sodijo tudi Gazpromove dolgoročne pogodbe,« je bil kritičen Vladimir Fejgin iz moskovskega Inštituta za energetiko in finance ter član ruske ekspertne skupine, ki se bo z evropskimi strokovnjaki o tej temi pogajal konec tedna v Moskvi.
Polona Frelih