Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na tradicionalni novoletni novinarski konferenci napovedal, da bo kmalu ugledala luč sveta nova ruska zunanjepolitična doktrina. Z njo se bo največja država odzvala na vrenja v svetu, »zaradi katerih se preoblikuje geopolitični prostor«.
Vojna v Siriji, posredovanje v Maliju, ugrabitev talcev v Alžiriji in gospodarska kriza, ki je še posebej izrazita v območju evra, so šefa ruske diplomacije navedli na misel, da »svet preživlja prelomno obdobje, kakršnemu v zgodovini še nismo bili priča«. Lansko leto je označil za vse prej kot preprosto, saj se je spet »pojavila tendenca urejanja sporov s silo in reševanja problemov na račun drugih«. Iz skupine držav, ki se po njegovem zateka k temu, je seveda izvzel Rusijo, »ki si v takšnih pogojih prizadeva za odgovorno zunanjo politiko, s katero na mednarodnem parketu promovira kolektivne ukrepe za krepitev varnosti in stabilnosti. Konflikte poskušamo reševati z razumnimi kompromisi, dialogom in s sodelovanjem celega sveta.«
Omenjena načela so del nove ruske zunanjepolitične doktrine, ki jo je predsednik Vladimir Putin ukazal pripraviti na dan svoje inavguracije 7. maja, zdaj pa čaka samo še na njegov blagoslov. »Ne gre za povsem nov koncept, ampak za novo verzijo zunanje politike. Naši ključni principi, ki so bili sprejeti leta 2000, ostajajo enaki: pragmatična, odprta in predvidljiva zunanja politika z vsemi državami, ki so pripravljene sodelovati na osnovi enakopravnosti in vzajemnih ugodnosti, odločnega zagovarjanja nacionalnih interesov brez konfrontacije ter nevmešavanja v notranje zadeve drugih,« je izpostavil načelne temelje ruske diplomacije.
Tako kot Putin se je tudi ameriški predsednik Barack Obama v nedavnem inavguracijskem govoru posvetil zunanji politiki. Med drugim je poudaril, da ZDA končujejo obdobje vojn in konfliktov ter dajejo prednost diplomatskemu reševanju mednarodnih konfliktov. »Obamovo napoved pozdravljamo, če se bodo Američani, seveda, dejansko poslovili od nasilnega reševanja konfliktov. Mislim, da je vsem jasno, da nasilne metode rodijo samo nove probleme. Množijo se krize, nestabilnost se širi. Če so tudi ZDA prišle do sklepa, da se je treba osredotočiti na politične metode reševanja konfliktov, kar je tudi naše stališče, jih lahko samo pozdravimo. Odpoved vojni doktrini bi pomenila čudovito osnovo za naše sodelovanje,« je za glavni kamen spotike v odnosih med Moskvo in Washingtonom označil protiraketni ščit, takoj za njim je na vrsto prišel seznam Magnickega, s katerim je ameriška stran uvedla sankcije proti domnevno odgovornim za smrt ruskega odvetnika Sergeja Magnickega, ki jo v Rusiji še preiskujejo. »Washington je cinično izrabil nesrečno smrt, vendar se ne bomo kujali in smo pripravljeni na dialog,« je v praksi pokazal, kaj je pragmatizem.
Je reset sistemska napaka?
Že februarja naj bi se Lavrov ob robu varnostne konference v Münchnu srečal z ameriškim podpredsednikom Joejem Bidnom, Moskva pa čaka tudi na odgovor Obame, ki ga je Putin povabil na uradni obisk Rusije. »Ponovni zagon v odnosih, ki so si ga izmislili Američani, ne more trajati v nedogled. V računalniškem izrazoslovju bi večni ponovni zagon pomenil sistemsko napako, zaradi katere računalnik zamrzne.« V pozitivnem smislu je izpostavil uveljavitev olajšav vizumskega režima in izrazil upanje, da bo omenjeni proces sčasoma privedel do brezvizumskega režima med Rusijo in ZDA.
Brezvizumski režim je prednostna naloga, ki bi jo Rusija rada čim prej uresničila z Evropsko unijo, odnosi z njo se najuspešnejše razvijajo na področju energetike. Rusija je konec lanskega leta začela gradnjo plinovoda Južni tok, v katerem sodeluje tudi Slovenija, sestrski projekt Severni tok pa je začel obratovati s polno kapaciteto.